Sprehod skozi umetniška dela in prizorišča Oraklja

Dva umetnika sta prisotna ob vstopu v vsako od štirih prizorišč,­ MGLC Grad Tivoli, MGLC Švicarija, Moderna galerija (MG+) in Mestna galerija Ljubljana, to sta Silvan Omerzu in Svetlana Makarovič. Omerzujevo delo je tesno povezano s tradicijo slovenskega lutkarstva. Pesmi Svetlane Makarovič, ki jih je umetniška vodja bienala Chus Martínez izbrala iz antologije Samost, opozarjajo na poezijo kot bistveni del kolektivnega spomina skupine, skupnosti in družbe.

Poseben prispevek k Oraklju sta tudi nastop katalonskega dueta Tarta Relena na odprtju bienala ter serija pesmi Marie Arnal, narejenih prav za otvoritveni obred razstave in prvo pot obiskovalcev po prizoriščih. Z vstopom na razstavo v Gradu Tivoli obiskovalec vstopi v nov svet, v katerem so čutila v stanju pripravljenosti na oblikovanje nove stvarnosti. Glavni motivi tega prizorišča so nečloveški – od komarjev do duhov. Razstavljena dela druži moč umetnikov, ki iz svetovnih katastrof ustvarjajo nove zgodbe in celo novo folkloro.

Raziskovanje Švicarije

Vstop v Švicarijo zaznamuje instalacija Silvana Omerzuja, figure hudiča in lutke bolnih deklic na invalidskem vozičku, ob katerih stojita angela, ki je nastala po navdihu dela Ivana Cankarja ter ponazarja upanje in odrešitev. Švicarija je prav zares posvečena odrešitvi. Eno od skrivnosti odrešenja, ki se skriva v kleti, sta zasnovala Vesna in Eugen Petrešin. Gre za potencial­ uresničitve sanj o pridobivanju zadostne količine energije za skoraj vse, in to zgolj z uporabo vode. Ob vrnitvi v pritličje bo obiskovalec naletel na razstavni prostor, ki predstavlja dva umetnika, Joan Jonas in Milesa Howarda-Wilksa. Joan Jonas je navdih za celoten bienale, saj v svojem delu uteleša sposobnost okrevanja in regeneracije po katastrofah.

Vstop v Švicarijo zaznamuje instalacija Silvana Omerzuja. FOTO:Peter Giodani/arhiv MGLC

Novo prizorišče je Plečnikov avditorij

Site-specific delo Senca, ki si jo delimo I Kathrin Siegrist stoji blizu Plečnikovega avditorija. Umetničina instalacija, ki je delno zasnovana na nekaterih oblikah in motivih arhitekta Jožeta Plečnika, z lahkotnimi piramidami ponazarja stabilnost in moč, ki ju moramo kot družba pokazati, da bomo zaščitili enakost in svobodo. Jakopičevo sprehajališče, ki ga je v tridesetih letih 20. stoletja zasnoval arhitekt Jože Plečnik, povezuje Moderno galerijo in MGLC. Na njem umetnik in pisatelj Sinzo Aanza obuja zapuščino neuvrščenih in ustvari novo pot, novo promenado, ki v teh negotovih časih simbolizira svobodo in solidarnost.

Na Jakopičevem sprehajališču umetnik in pisatelj Sinzo Aanza obuja zapuščino neuvrščenih. FOTO:Peter Giodani/arhiv MGLC

Še Moderna in Mestna galerija

Pred Moderno galerijo je še ena postavitev Kathrin Siegrist, ob vhodu pa instalacija Silvana Omerzuja, ki ponazarja svobodo pesniškega ustvarjanja, ter lutke iz predstav Zlata ribica in Žogica Marogica oblikovalke Ajše Pengov. Posebej za ta prostor je instalacijo plesalke bojevnice s palico ustvarila umetnica Noor Abed. V avditoriju so na ogled risbe Manuele Morales Délano, ki ponazarjajo performans narave, ter filmski kolaž Eme Kugler, ki s svojim prepoznavnim nadrealističnim jezikom raziskuje osebni in kolektivni spomin.

Ob vstopu v Mestno galerijo Ljubljana stoji skupno delo Mayte Gómez Molina in Inga Niermanna, ki obsega animirani katalog okoljskih, družbenih, političnih in čustvenih scenarijev – nekakšen slikovni slovar za svet, ki prihaja. Lutkovna intervencija Silvana Omerzuja pripoveduje mitološko zgodbo o argonavtih in junaku Jazonu, ki naj bi ustanovil mesto Ljubljana. Z obsežno prostorsko postavitvijo Vadnica umetnice Nicole L'Huillier obiskovalec vstopi v svet sanj in zvokov.