Posestna pravica rogovcem, toda le začasno
Višje sodišče je pred dnevi potrdilo odločitev prvostopenjskega, medtem so v teku lastninske tožbe.
Odpri galerijo
Šestega junija 2016 je MOL ob tretji uri zjutraj v Rog poslala varnostnike in gradbince.
Višje sodišče v Ljubljani je pred dnevi zavrnilo pritožbo občine zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je posestno pravico v prostorih nekdanje tovarne koles na Trubarjevi pripisalo tamkajšnjim uporabnikom.
Ko so junija 2016 v prostore Roga na Trubarjevi, v katerih dvanajsto leto nepridobitno deluje približno dvajset kolektivov, prišli gradbinci v spremstvu varnostnikov z namero, da začnejo rušiti nekatere objekte, so tamkajšnji uporabniki preprečili začetek gradbenih del. Vložili so tožbo zaradi motenja posesti, okrajno sodišče jim je ugodilo z začasno odredbo in občini prepovedalo izpraznitev prostorov. MOL se je na to odločitev pritožila, pred nekaj dnevi pa je višje sodišče v Ljubljani njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
To je pred tem ugotovilo, da je občina junija pred dvema letoma ob tretji uri zjutraj motila mirno posest uporabnikov Roga, in ji prepovedalo, da bi »v bodoče s takimi in podobnimi ravnanji posegala v posest rogovcev«, kar je zdaj potrdilo tudi višje sodišče. Toda prepoved velja, dokler na okrožnem sodišču ne bo rešena še ena zadeva.
Občina je namreč vložila lastninske tožbe proti osmim uporabnikom Roga, ki so se izpostavili kot posestniki. Sodišče je doslej odločilo, da morajo ti rogovci prostore nekdanje tovarne zapustiti in izprazniti, vendar vse odločitve še niso pravnomočne, saj so se uporabniki Roga nanje pritožili. Kot so sporočili z MOL, sta že pravnomočni dve sodbi, pričakujejo, da bo v kratkem tako tudi s preostalimi. »Takoj po izvršitvi sodbe bomo začeli ekološko sanacijo in nadaljevali investicijo v Center Rog,« še pravijo na MOL, kjer nameravajo z večmilijonskim projektom tamkajšnje prostore nameniti »razvoju kreativnih industrij«. Medtem uporabniki Roga, ki prej propadajoče prostore nekdanje legendarne tovarne oživljajo od leta 2006, ocenjujejo, da bodo za tožbe morali odšteti vsaj 40.000 evrov. To je slaba polovica vsote, ki jo nameravajo na občini porabiti za rušenje tamkajšnjih objektov.
Da je Rog »predvsem vprašanje premisleka o tem, kaj mesto in njegovi prebivalci potrebujejo«, pa poudarja Martina Malešič z oddelka za umetnostno zgodovino pri filozofski fakulteti. Po njenem je nastal kot družbeni eksperiment demokratičnega odločanja skupnosti in samoorganizacije, prav zato pa so v njem prostor lahko našle vsebine, ki se niso mogle razviti drugje. »Načrti občine, da v Rog umesti središče ustvarjalnih industrij, zanikajo vsa njegova izhodišča.« Po njenem bi bilo najbolj smiselno, da se Tovarna Rog ohrani takšna, kot je. »Mesto je s Tovarno Rog dobilo preverjeno in brezplačno vzorčno študijo, ki je bila samoiniciativno izvedena na očeh najširše javnosti. Zagnana kot začasna produkcijska enota pomeni alternativo ustaljenemu načinu reševanja opuščenih predelov mesta.«
Ko so junija 2016 v prostore Roga na Trubarjevi, v katerih dvanajsto leto nepridobitno deluje približno dvajset kolektivov, prišli gradbinci v spremstvu varnostnikov z namero, da začnejo rušiti nekatere objekte, so tamkajšnji uporabniki preprečili začetek gradbenih del. Vložili so tožbo zaradi motenja posesti, okrajno sodišče jim je ugodilo z začasno odredbo in občini prepovedalo izpraznitev prostorov. MOL se je na to odločitev pritožila, pred nekaj dnevi pa je višje sodišče v Ljubljani njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
To je pred tem ugotovilo, da je občina junija pred dvema letoma ob tretji uri zjutraj motila mirno posest uporabnikov Roga, in ji prepovedalo, da bi »v bodoče s takimi in podobnimi ravnanji posegala v posest rogovcev«, kar je zdaj potrdilo tudi višje sodišče. Toda prepoved velja, dokler na okrožnem sodišču ne bo rešena še ena zadeva.
V Rogu od leta 2006 deluje približno dvajset različnih kolektivov.
Občina je namreč vložila lastninske tožbe proti osmim uporabnikom Roga, ki so se izpostavili kot posestniki. Sodišče je doslej odločilo, da morajo ti rogovci prostore nekdanje tovarne zapustiti in izprazniti, vendar vse odločitve še niso pravnomočne, saj so se uporabniki Roga nanje pritožili. Kot so sporočili z MOL, sta že pravnomočni dve sodbi, pričakujejo, da bo v kratkem tako tudi s preostalimi. »Takoj po izvršitvi sodbe bomo začeli ekološko sanacijo in nadaljevali investicijo v Center Rog,« še pravijo na MOL, kjer nameravajo z večmilijonskim projektom tamkajšnje prostore nameniti »razvoju kreativnih industrij«. Medtem uporabniki Roga, ki prej propadajoče prostore nekdanje legendarne tovarne oživljajo od leta 2006, ocenjujejo, da bodo za tožbe morali odšteti vsaj 40.000 evrov. To je slaba polovica vsote, ki jo nameravajo na občini porabiti za rušenje tamkajšnjih objektov.
Alternativa, ki naj se ohrani
Da je Rog »predvsem vprašanje premisleka o tem, kaj mesto in njegovi prebivalci potrebujejo«, pa poudarja Martina Malešič z oddelka za umetnostno zgodovino pri filozofski fakulteti. Po njenem je nastal kot družbeni eksperiment demokratičnega odločanja skupnosti in samoorganizacije, prav zato pa so v njem prostor lahko našle vsebine, ki se niso mogle razviti drugje. »Načrti občine, da v Rog umesti središče ustvarjalnih industrij, zanikajo vsa njegova izhodišča.« Po njenem bi bilo najbolj smiselno, da se Tovarna Rog ohrani takšna, kot je. »Mesto je s Tovarno Rog dobilo preverjeno in brezplačno vzorčno študijo, ki je bila samoiniciativno izvedena na očeh najširše javnosti. Zagnana kot začasna produkcijska enota pomeni alternativo ustaljenemu načinu reševanja opuščenih predelov mesta.«
