Festival idrijske čipke: Tradicionalno čipko preliti v sodobni čas

Ena od kraljic je v Idriji čipka, junija še posebej, saj mesec mineva v znamenju Festivala idrijske čipke. Letošnji, 42. po vrsti, spet prinaša pester spremljevalni program, srce festivala pa ostaja nedeljsko državno tekmovanje v klekljanju za otroke in odrasle za priznanje Ivanke Ferjančič.

Letošnji program je – s kupom ustvarjalnih delavnic, sejmom rokodelskih izdelkov in klekljarskih pripomočkov, skupinskim klekljanjem, vodenimi ogledi idrijskih turističnih znamenitosti, plesnimi nastopi in gledališko predstavo o tihotapki Marini Melhiorci ter pestro gostinsko ponudbo – znova namenjen vsem generacijam. Rdeča nit festivala, ki bo trajal od 14. do 16. junija, vrsta dogodkov pa tudi po tem datumu, je pop-up čipka oziroma, kot so poudarili organizatorji, njena pojavnost v prostoru, času in vesolju.

Od ustanovitve leta 1876 Čipkarska šola Idrija ostaja osrednja ustanova, ki skrbi za ohranjanje, prenos in razvijanje znanja klekljanja. FOTO: arhiv Zavoda za turizem Idrija

Vsako leto so snovalci festivalskega programa postavljeni pred izziv, kako tradicionalno čipko preliti v sodoben čas in na dogodke privabiti idrijske čipke (morda celo nekoliko preveč) navajene domačine ter tujce, ki jim je mogoče nepoznana. Lanski recept, ko so k sodelovanju povabili glasbeno skupino Joker Out in ustvarjalski dvojec Karlo Kirri, se je izkazal za nadvse učinkovitega, saj so glasbeniki z nastopom na evrovizijskem odru, na katerem so bili oblečeni v jopiče z idrijsko čipko, glas o tej umetniški obrti ponesli po vsej Evropi.

Karlo Kirri, ki ga sestavljata Andraž Drobnič in Maks Jeriha, bo letos s svojim svežim pristopom k uporabi idrijske čipke vidni del programa. Direktorica zavoda za turizem Idrija Valerija Božič je povedala, da »daje Karlo Kirri čipki mladostno svežino in jo postavlja v prostor na drugačen način, kot smo morda vajeni«, podobno kot pred njim(a) ustvarjalki Eva Petrič in Tjaša Bucik, ki bosta tudi letošnji gostji festivala.

Prav sodelovanje z »zunanjimi« oblikovalci in umetniki, ki čipko dojemajo drugače kot domačini, ki z njo živijo, Božičeva poudarja kot dodano vrednost. Izkušene idrijske klekljarice in institucije, ki skrbijo za ohranjanje tradicije ter upoštevajo zakonitosti in dediščino idrijske čipke, so sicer stalnica tako festivalskega dogajanja kot tudi drugih »izletov« na polja zunaj ustaljenih tirnic, po katerih sicer pluje čipka.

FOTO: Arhiv Zavoda Za Turizem Idrija Delo

Prenos znanja klekljanja

Od ustanovitve leta 1876 Čipkarska šola Idrija ostaja osrednja ustanova, ki skrbi za ohranjanje, prenos in razvijanje znanja klekljanja. Na leto se v njej izobražuje več sto otrok in odraslih, tudi razstava klekljanih čipk je dobro obiskana. Srce Festivala idrijske čipke je vsako leto nedeljsko državno tekmovanje v klekljanju za otroke in odrasle za priznanje Ivanke Ferjančič. Po besedah vodje Čipkarske šole Idrija Metke Fortuna je letos nanj prijavljenih 159 otrok.

Pomembno je, da tudi pri sodobni čipki ne zanemarimo identitete tradicije, iz katere izhaja, pravi Metka Fortuna. FOTO: arhiv

Na vprašanje, kako sama kot izkušena in dolgoletna poznavalka čipke gleda na spajanje tradicije in sodobnih pristopov, je dejala: »Poznavanje tradicionalnih tehnik, elementov in vzorcev, značilnih za idrijsko čipko, je temelj razumevanja njene identitete. Zagovarjam stališče, da morajo biti produkti kulturne dediščine tradicionalni in sodobni, kakovostno izdelani. Z učenjem osnov urimo veščino klekljanja, izboljšujemo kakovost izdelave in širimo poznavanje klekljanih čipk, vse to pa nam omogoča kakovostno snovanje in klekljanje sodobnih čipk. Zame tradicionalna in sodobna čipka nikoli ne bosta eno. Pomembno je, da ohranjamo in razvijamo obe. Kar je danes sodobno, bo nekoč tradicija. Zato je pomembno, da tudi pri sodobni čipki ne zanemarimo identitete tradicije, iz katere izhaja.«

FOTO: Jože Suhadolnik

Festival vidi kot edinstveno priložnost, da se svetu pokažejo tradicionalna in sodobna idrijska čipka ter raziskovanje možnosti uporabe obeh v sodobnem času.