Spačka v prometu vidite sem in tja, nikakor ne vsak dan. Toda te dni je teh prikupnih legendarnih citroënov na cestah nenavadno veliko, saj imajo pri nas veliko svetovno srečanje. Po dva ali trije so skupaj krmarili, nekateri po magistralkah, drugi po avtocesti, kakšen celo s prikolico, vsi pa na koncu na športno letališče pri Postojni.

Približno 2500 jih je te dni zbranih, to so predvsem spački, kot je naše ime za citroën 2CV, in še druge izvedenke, kot mehari pa diana, ami, kombi HY (»pujs«).

 

Ko se znajdeš na tej veliki travnati površini, šele dobiš občutek, da je to res velika prireditev, ki se ne zgodi kar tako.

»Srečanje smo organizirali že v Mariboru, že kar dolgo je od tega, pa se je porodila ideja, da bi ga pripravili še enkrat. Državo gostiteljico je treba določiti precej vnaprej, mi smo bili izbrani že leta 2019, potem je prišla korona in smo leta 2023 prireditev odstopili Švicarjem. Zdaj je srečanje vendarle spet pri nas,« pravi Robert Zupančič, predsednik Citroën kluba Slovenije.

Leto in pol priprav

Aktivno so se pripravljali leto in pol, predvsem je bilo težko najti ustrezen prostor. »Končno smo našli to letališče in smo izredno hvaležni tako tukajšnjemu aero klubu kot občini Postojna, njihovi turistični skupnosti, da so nam to omogočili. Ogromno so nam s tem pomagali,« nadaljuje Zupančič.

Ko sogovornika vprašamo, ali kak spaček po njegovem posebej izstopa, odvrne, da vsak po svoje, da mu da pridih njegov lastnik. V resnici je to srečanje prijateljev spačkov, ljudi, ki se teden dni tako ali drugače družijo in se imajo fino. To potrjuje tudi dejstvo, da ta dvoletna srečanja potekajo že vse od leta 1975.

Tudi ko je tako velik prostor napolnjen in so bolj ali manj vsi spački zbrani na njem, je še veliko dela. Tu je 350 prostovoljcev, ki po svojih močeh pomagajo: Citroën klub, ki deluje že 50 let, ima sicer 600 članov, tudi veliko mladih. »Ne gre toliko za avtomobilski kot za družinski klub, podmladek je zelo pomemben,« poudarja sogovornik.

V množici spačkov so nekateri kot iz škatlice, drugi bolj kažejo svojo starost, spet tretji so posebej predelani, okrašeni, polepšani. Nekateri s svojimi napisi jasno pričajo, od kod prihajajo, v kampu imajo izobešene zastave. Na koncu bodo organizatorji objavili tudi tiste, ki bodo iz tega ali onega vzroka pohvaljeni.

Od vsepovsod

V Postojno so se pripeljali iz skoraj 40 držav, tudi bolj daljnih, oziroma so od tam pripotovali v Evropo, kjer imajo shranjene spačke, in se potem pripeljali na dogodek. Tu šotorijo, se vozijo po pestri notranjski pokrajini ali se udeležujejo različnih prireditev. Posebnost tokratnega dogodka v Postojni je igra z vozilom, ko mora voznik spačka obrniti v relativno majhnem prostoru in ga na istem mestu zapustiti. Tekmujejo tudi v razstavljanju in sestavljanju spačkovega motorja.

Na prireditvi smo opazili poseben servisni prostor, ki pride prav ob morebitnih težavah. Sicer pa je tako, da nadomestni deli obstajajo, na zboru je tudi nizozemski ponudnik, ki jih proizvaja. To je tudi povratni signal, da spaček ljudi zanima in bi bil zanimiv, tudi če bi ga še danes proizvajali.

Citroën ima tudi nekaj skupne zgodovine z našim okoljem. V Tomosovi tovarni v Kopru so poleg mopedov izdelovali še kaj, na primer avtomobile znamke Citroën, med letoma 1962 in 1972 so jih izdelali 30 tisoč. To so bili tudi spački.

V nekdanjem vojaškem hangarju v Postojni bo v času prireditve muzej, posvečen zgodbi Tomosa in Cimosa – avti v muzeju bodo namreč slovenskega oziroma jugoslovanskega porekla. Na ogled bo tudi del verige sestavnih delov za takratne citroëne – veliko delov, ki so jih takrat vgrajevali v avte, je bilo namreč domače izdelave: Saturnusove luči, Savine pnevmatike …