Umirjanje prometa je naloga vseh nas

Neprilagojena hitrost je kriva za 18 odstotkov prometnih nesreč in je še vedno najpogostejši vzrok za nesreče s hujšimi posledicami, smrtjo in hudimi telesnimi poškodbami. V zadnjih petih letih je v Sloveniji zahtevala povprečno 33 življenj na leto, pri čemer raziskave kažejo, da vsaka smrt na cesti prizadene še veliko svojcev in drugih vpletenih, v povprečju kar 113 ljudi.

Zato je zavarovalnica Generali v sodelovanju z zavodom Varna pot pripravila pobudo Velika brzina, velika praznina, s katero opozarja na nevarnosti prehitre vožnje in posledice, ki jih prometne nesreče pustijo v življenju svojcev.

Zmanjšajmo hitrost

Minuli petek so v centru varne vožnje AMZS na Vranskem pripravili dogodek Obvladovanje hitrosti z Andrejem Jerebom. V središču je bil pogovor med priznanim voznikom relija Andrejem Jerebom, predsednikom zavoda Varna pot Robertom Štabo, vodjo odseka avtomobilskih zavarovanj pri zavarovalnici Generali Andrejem Šego ter televizijskim voditeljem in promotorjem varne vožnje Davidom Urankarjem. Govorili so o izkušnjah, osebnih pogledih in predvsem vsakodnevni odgovornosti, ki jo imamo kot vozniki, in tisti širši, ki jo imamo kot skupnost.

Posebno vrednost razpravi je dodal Štaba, ki je kot predsednik evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR) osvetlil tudi mednarodno dimenzijo nadzora hitrosti in dobre prakse iz tujine. Po njegovih besedah bi bile v prizadevanju za manjše število prometnih nesreč in pri stremenju k dolgoročni viziji nič (nič smrtnih žrtev, nič hudih poškodb zaradi prometnih nesreč) nujne tudi zakonodajne spremembe ter poostritev nadzora nad kršitelji, ki je v marsikateri evropski državi veliko strožji kot pri nas. Umirjanje prometa je naloga celotne družbe in prav to rešuje številna življenja.

Zanašanje zadka na mokrem cestišču

Na simulatorju prevračanja se naučimo, kako se varno odpnemo, ko smo na strehi.

V pogovoru so se dotaknili tudi vloge dirkališč, spregovorili o razliki med nadzorovano in nevarno vožnjo ter osebni odgovornosti vsakega voznika. Celo vrsto dejstev in nevarnosti neprilagojene hitrosti je udeležencem na teoretični delavnici predstavil inštruktor varne vožnje AMZS Mitja Jeseničnik in ponazoril, kako že majhna prekoračitev hitrosti vpliva na dolžino zavorne poti ter posledice v primeru trka: kadar v naselju vozimo 10 km/h nad omejitvijo (50 km/h), je naša pot ustavljanja daljša za kar 12 metrov.

Od besed k dejanjem

Sledili so praktični prikazi fizikalnih zakonitosti vožnje, ki potrjujejo pomen omejevanja hitrosti, kot so obvladovanje avtomobila ob nenadnem zanašanju na hidravlični plošči, spretnostna vožnja skozi ovinke v spremenjenih voznih razmerah in vaja z naletno tarčo, preizkusiti pa se je dalo tudi simulator vožnje in prevračanja. Udeleženci so na lastni koži občutili, kakšna razlika je, ko ti odnese zadek vozila pri 35 ali 50 km/h, kako se na mokri cesti obnašajo različni tipi avtomobilov z različnimi vrstami pnevmatik in kako delujejo sodobni asistenčni sistemi za preprečevanje trka.

Andrej Jereb je udeležencem v nadzorovanih razmerah pokazal, kaj pomeni dinamična vožnja.

Marsikomu pa bo ostala v spominu dinamična vožnja z Andrejem Jerebom, ki je v nadzorovanih razmerah pokazal, da obvladovanje vozila ni nekaj samoumevnega, ampak zahteva veliko spretnosti in znanja. »Vsem se nam kdaj mudi: v takšnem primeru je zavedanje, kaj se lahko zgodi ob preveliki hitrosti, ključno. V vsakem primeru bi vsem priporočil tečaj varne vožnje, ki je ena najboljših investicij v lastno varnost, saj tako v teoriji kot praksi pridobimo znanje o tem, kako se odzvati v nepredvidljivi situaciji,« je poudaril nekdanji voznik relija, ki je po zaključku dirkalne kariere svoj talent, znanje in izkušnje združil v tečajih dinamične vožnje s poslanstvom, da voznike opremi z znanjem, kako se pravilno odzvati v kritičnih situacijah in na cilj prispeti varno.