Žarki v temi pandemije

Devetindvajsetletna Lauren Jimenez iz kalifornijskega Ontaria je sredi novembra zbolela za covidom-19, teden dni pozneje pa se je poročila s 27-letnim izvoljencem Patrickom Delgadom. Kot sodobna Julija se je v beli obleki sklanjala z okna stanovanja v prvem nadstropju, je pokazala televizijska postaja ABC, in bila med obredom s svojim Romeom povezana z desetmetrskim trakom. »Če se bova prebila skozi letošnje leto, se bova prebila skozi karkoli,« je v imenu vseh nas povedala nevesta.

Človeška iznajdljivost nam obljublja konec letošnje more, dve cepivi sta tik pred uvedbo, sledi jima vrsta drugih. Odločitev bo naša in nikomur ni mogoče zameriti, če je ne bo sprejel zlahka, a covid-19 najbolj ubija prav tam, kjer najbolj cenijo človekovo svobodo. Ubija sámo svobodo, cepiva pa kažejo, kaj lahko ljudje ustvarimo v njej. Najbolj izdelana nastajajo v državah, ki jih ustvarjalni duhovi z vsega sveta vidijo kot dežele neskončnih možnosti. Moderno v ameriškem Cambridgeu vodita v Bejrutu rojeni sin armenskih staršev Noubar Afeyan in v Franciji rojeni Stéphane Bancel, Pfizerjev Albert Bourla prihaja iz grške judovske družine, njegovo cepivo je plod sodelovanja s turškima priseljencema v Nemčijo Uğurjem Şahinom in Özlem Türeci ter madžarsko znanstvenico Katalin Karikó, profesorico na Univerzi Pensilvanije.

Ameriški priseljenec je bil tudi na Hrvaškem rojeni Srb Nikola Tesla, za katerega so bile iznajdbe najpomembnejši proizvod človekovih možganov. Izumitelj, ki ga je menda celo Albert Einstein imel za najpametnejšega človeka svojega časa, ima tudi v sodobni Ameriki neštete privržence z južnoafriškim sinom kanadske matere Elonom Muskom na čelu, zelo verjetno so se v ZDA priselili tudi predniki zakonskega para na začetku naše zgodbe. Morda najlepša lekcija iztekajočega se leta je, da lahko danes vsakdo poskuša postati Teslova Amerika, če le posluša nasvete starega mojstra: Ne jezi me, da kradejo moje ideje, jezi me, da nimajo svojih!