Vprašanje meseca: ali narcise na Golici že cvetijo?

Če so aprila na Veliki planini kraljevali žafrani v vijoličnih odtenkih, konec maja in na začetku junija, ko na domačih vrtovih ni več ne duha ne sluha o narcisah, čudovito planjavo belih cvetov ustvari Golica nad Jesenicami. Gora z golim vrhom na nadmorski višini 1835 metrov v zahodnih Karavankah ponuja tudi prostrane razglede na avstrijsko Koroško, Julijske Alpe s Triglavom in Ljubljansko kotlino.

Prav narcise so znanilke pomladi v hribih in simbolizirajo upanje. Domačini jim pravijo ključavnice, saj jih čebele ne morejo oprašiti, ker je prehod v cvet tako ozek. Prebivalci sicer radi povedo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Niso ga ubogale, zato je med v belih cvetkah zaklenil tako, da je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine, postale ključavnice, je mogoče prebrati na spletni strani Turističnega društva Golica.

Zaradi gneče zapore cest

Bele cvetice z znanstvenim imenom Narcissus cvetijo na Golici nekje do sredine junija in iz leta v leto pritegnejo več občudovalcev, zato v jeseniškem planinskem društvu vsem tistim, ki si želijo malce bolj intimne izkušnje, priporočajo obisk med tednom. Najlepše razcvetele travnike sicer najdemo okoli doma Pristava v Javorniškem Rovtu, v okolici Planine pod Golico in na Mali Golici.

Kot je pojasnil predsednik društva Bojan Erjavšek, se v maju oziroma v času najobilnejšega cvetenja konec tedna na Golico zgrne tudi po dva tisoč planincev (tisoč v soboto in tisoč v nedeljo), še po okoli 500 na dan jih pride med tednom. »V maju, ko je precej obiskana že v prvih dneh, pride okoli petnajst tisoč ljudi, v juniju še kakih deset tisoč. Čas narcis tako na Golico, ki je najbolj znana po Avsenikovi polki Na Golici, privabi najmanj 25 tisoč pohodnikov.«

Ko sem se pred nedavnim po nekdanji zimski poti, danes poimenovani Pot jeklene volje, odpravila na to priljubljeno goro, je bilo na Planini pod Golico že opaziti narcise, ne pa še na sami gora. Ta se je, kot je napovedal predsednik planinskega društva, odela v belo prav v teh dneh. »Cvetenje je odvisno od tega, kakšna je bila zima. Letos so zacvetele razmeroma zgodaj. Najlepša rastišča so sicer pod grebenom Krvavke pa na zgornjem delu Pristave,« je povedal Erjavšek.

Da je Golico minuli konec tedna obiskalo veliko ljudi, potrjuje že obvestilo, da so v nedeljo zaradi popolne zasedenosti vseh parkirišč na Planini pod Golico cesto do vasi zaprli. Delna zapora se bo podaljšala še v prihodnji, zadnji majski konec tedna.

Večina se zaveda, da so zaščitene, vendar ...

Čeprav je razumljivo, da si vsakdo želi videti v belo obarvana pobočja, trume ljudi ključavnice ogrožajo. Prvi korak za njihovo varstvo so naredili že s projektom Ohranimo narcise, ki določa prilagojeno kmetijsko obdelavo, še vedno pa je zelo pomembno ozaveščanje obiskovalcev, da hodijo le po poteh in ne trgajo cvetja.

Zavedanje ljudi, da iz narcis ne smejo delati bujnih šopkov, se je v zadnjih letih izboljšalo, tako po Erjavškovih besedah težav s tem skoraj ni več. Katja Medja iz turističnega društva je prav tako dejala, da obiskovalci z narcisami v glavnem lepo ravnajo, a se še vedno najdejo taki, ki se fotografirajo med njimi ali jih trgajo, čeprav večina ve, da so zaščitene.

Najbolj priljubljeni poti na Golico sta dve, izhodišče imata na Planini pod Golico oziroma pri Savskih jamah. Prva je klasična nezahtevna, druga, že omenjena Pot jeklene volje, pa je strmejša, zato za vzpon potrebujemo malce več volje. Četudi temperature in naklon v spodnjem delu pohodnike dodobra ogrejejo, je dobro imeti s sabo vetrovko in trak, saj na vrhu pogosto piha. Obe poti sta sicer markirani in zahtevata dobri dve uri hoje.

Na nadmorski višini 1582 metrov stoji koča na Golici, od tam je do vrha še približno pol ure. Erjavšek je, kot je povedal, sicer naštel devet poti na to goro, tri vodijo z avstrijske strani in tudi ob našem obisku smo srečali več Avstrijcev. Po Erjavškovi oceni je približno tretjina obiskovalcev tujcev, ti prednjačijo zlasti pri prenočitvah v koči na Golici. V tem času številne tujce privabijo prav narcise. Lani so si jih, denimo, ogledali celo Američani in Korejci, so po poročanju STA povedali v jeseniškem turističnem informacijskem centru.

Koča je od 26. aprila odprta vsak dan

Prvo postojanko je na kraju sedanje leta 1892 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo; rekli so ji Nemška koča. Izpred priljubljene koče, ki je odprta od maja do konca poletja (letos so jo sicer odprli že 26. aprila), se odpre lep razgled proti pobočjem Golice, Krvavke, Struške in večini vrhov, ki obdajajo Gornjesavsko dolino.

Četudi sva se s soplaninko nadejali, da bova morda doživeli »instagramovsko« preprogo narcis, sva bili zadovoljni predvsem z lepim vremenom, ki je – sploh na avstrijsko stran – zagotovilo čudovite razglede, predvsem pa sva se sredi tedna izognili gneči. Nekaj narcis sva na krožni poti navzdol videli, ravno toliko, da sva naredili fotografijo, za pravo vzdušje v objemu cvetov pa bo treba spet – na Golico.

Med potjo je sicer mogoče uživati tudi ob drugem cvetju, resju, encijanih, prav tako na skalnatih grebenih, kot lahko preberemo na spletu, ne manjka drugega visokogorskega cvetja, kot sta gorski dimek in alpski lisičjak.