Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Potovanja

Zaljubljeni daruvarski Adam, drugi najlepši v Evropi

V okolici rojstnega kraja Iva Robića številna jezera, ki vabijo ribiče. Sprehod med krošnjami v Čazmi.
V ozadju mestece Čazma, v ospredju 1,8 kilometra dolga pot med krošnjami. FOTO: Stipe Boščić
V ozadju mestece Čazma, v ospredju 1,8 kilometra dolga pot med krošnjami. FOTO: Stipe Boščić
22. 5. 2024 | 10:00
6:57

Čeprav nas v osrednjo Hrvaško redko zanese pot, je polna zanimivosti. V Daruvarju imajo najstarejšo pivovarno na Hrvaškem, Čazma je verjetno edino mesto v celinskem delu Evrope, ki ima pisarno za turistične informacije umeščeno na (umetni) otoček sredi mesta, v majhnem kraju Garešnica, kjer danes živi okoli 10.000 prebivalcev, pa sta se rodila kar dva slavna Hrvata, Ivo Robić in Milojko Vucelić oziroma Mike Vucelic.

image_alt
Hiša, kjer je vse v rdečem in glavna valuta zlato

Medtem ko Iva Robiča (1923–2000) tudi pri nas generacija v najboljših letih pozna po uspešnicah, kot sta Morgen ​in Tata, kupi mi avto, pa nam drugo ime morda ne zveni znano. Mike Vucelic (1930–2012) je bil eden od direktorjev ameriškega vesoljskega programa Apollo in tisti strojni inženir, ki je leta 1970 v teksaškem vesoljskem centru prejel znameniti klic Apolla 13: »Houston ... imamo težavo.«

Daruvar: najstarejši hrvaški ginko

Mogočni ginko v Daruvarju v vsej svoji lepoti zasije jeseni, ko se listi obarvajo v rumenkaste odtenke. FOTO: Stipe Boščić
Mogočni ginko v Daruvarju v vsej svoji lepoti zasije jeseni, ko se listi obarvajo v rumenkaste odtenke. FOTO: Stipe Boščić
A fokus tokrat usmerimo v naravne znamenitosti v bjelovarsko-bilogorski županiji; spoznajmo najstarejši ginko na Hrvaškem, zazrimo se v čarobna jezera v okolici Garešnice in pot podaljšajmo med zelene krošnje, ki se dvigujejo le nekaj korakov od središča osrednjehrvaškega mesteca Čazma.

Ginko biloba je drevo z značilnimi lističi, ki se na daljšem peclju razpirajo kot odprta pahljača. Rastlina izvira iz Kitajske, uspeva pa tudi pri nas. A takega, kakršen je v Daruvarju, daleč naokoli ne najdemo. Ginko, ki raste pred južnim vhodom v dvorec Antuna Jankovića, je zares impresiven. Obseg njegovega debla je več kot sedem metrov, njegova krošnja je mogočna in po pripovedi domačinov v vsej svoji lepoti zasije jeseni, ko se listi obarvajo v rumenkaste odtenke.

Veličastni ginko, ki je zaščiten hortikulturni spomenik, je bil pred petimi leti razglašen za najdrevo na Hrvaškem. To drevo je sicer najstarejši in največji ginko v državi – posadili so ga med urejanjem dvorskega parka, ki je nastajal hkrati z gradnjo dvorca Antuna Jankovića, ta pa je bil zgrajen leta 1780.

Poleg ginka, ki so mu v Daruvarju dali ime Adam, saj je to orjaško drevo moškega spola, raste še ginko ženskega spola, imenovan Eva – tudi to drevo je visoko, vendar vitko in zato manj opazno.

V Daruvarju so pred nekaj leti napisali ljubezensko zgodbo, ki nam jo pripoveduje stari ginko. Začne se z besedami: »Če dobro prisluhnete moji tišini in šepetanju mojih lističev, vam povem, da sem največji in najstarejši ginko na Hrvaškem. Bil pa sem tako majhen in nerazvit, da nihče niti slutil ni, kako visoko bom zrasel in se razvil. Uspelo mi je tudi uradno postati najlepši in najstarejši primerek moje vrste na Hrvaškem. Postal sem zaščiteni naravni spomenik, simbol mesta in glavni čuvaj parka Antuna Jankovića, ki se razteza pred istoimenskim dvorcem.«

S to zgodbo, imenovano Zaljubljeni ginko, se je Daruvar predstavil na tekmovanju za evropsko drevo leta 2020. Takrat se je za naziv najlepše drevesne zgodbe na stari celini potegovalo 16 prelepih kandidatov iz vse Evrope, zaljubljeni daruvarski Adam pa je osvojil drugo mesto.

Čarobna jezera Poilovja

Pomaknimo se proti reki Ilova, to je v okolico osrednjehrvaškega mesta Garešnica. V Poilovju je pet zaščitenih naravnih območij, vključenih v mrežo Natura 2000. Tu živi nekaj deset zaščitenih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, med katerimi je 61 vrst ptic, šest vrst zaščitenih rib, dva sesalca, evropski bober in vidra, ter ena dvoživka, to je žaba nižinski urh.

Pri Garešnici je več jezer, ki kot magnet vabijo ljubitelje narave, fotografe in športne ribiče. FOTO: Stipe Boščić
Pri Garešnici je več jezer, ki kot magnet vabijo ljubitelje narave, fotografe in športne ribiče. FOTO: Stipe Boščić

Tu je tudi izobraževalni park Kaniška Iva, ki je tik ob športnem ribniku, ta pa je le nekaj kilometrov oddaljen od jedra Garešnice. Park dopolnjujejo informativne table, ki obiskovalcem pripovedujejo o biotskih raznolikostih tega dela Hrvaške. Še več informacij o naravnih znamenitostih ti dobijo, ko v samem jedru Garešnice obiščejo center za obiskovalce Natura 2000.

Športni ribolov je v Poilovju sicer sila priljubljen: na ribnikih, ki se razprostirajo na 160 hektarih, je urejenih 110 pomolov za ribiče. Ti lovijo predvsem krape, medtem ko naj bi najtežji primerki somov, ki plavajo v tukajšnjih vodah, imeli kar sto kilogramov.

Na jezerih, ki obdajajo Garešnico, se zato odvijajo številna hrvaška in mednarodna tekmovanja športnih ribičev. Še en, z ribami tesno povezan dogodek, je Fišijada, torej kuhanje ribje enolončnice, ki ji v teh krajih na kratko rečejo fiš. Spotoma: letos bo tekmovanje kuharskih ekip, ki to jed pripravljajo v kotičkih, ki se grejejo nad ognjem, 8. septembra.

Med krošnjami v Čazmi

Med sprehodom v okolici Čazme naletimo na številne živali. FOTO: Stipe Boščić
Med sprehodom v okolici Čazme naletimo na številne živali. FOTO: Stipe Boščić
Še do Čazme, mesteca zahodno od Zagreba, ki je od hrvaške prestolnice oddaljeno kako uro vožnje. V tem kraju se radi pohvalijo, da se osredotočajo na zeleni turizem: tu sta tako arboretum kot poučna tematska pot po dolini reke Česme, ki je prav tako del Nature 2000. V Čazmi so predlanskim odprli prve biološke bazene na Hrvaškem (torej: 1500 kvadratnih metrov velike bazene, v katerih čiščenje poteka zgolj z rastlinami in mikroorganizmi), le nekaj minut hoje od središča kraja pa se lahko sprehodimo med krošnjami.

Prijetno umirjena pot med krošnjami Medjama, ki so jo uredili predlanskim, je dolga 1800 metrov. V gozdičku, ki je bil dotlej priljubljen zgolj med domačini in lokalnimi ribiči, so tudi za prišleke od drugod uredili leseno in nad tlemi nekoliko dvignjeno stezo, ki te popelje naravnost v objem ribnikov in zelenja. Tu tudi tisti, ki sicer nimajo pretirane sreče pri opazovanju živali, zlahka opazijo bobre in žabice, želve ter močvirske ptice.

»Vsi posegi v prostor so zasnovani z mislijo na naravo. Tako si lahko ogledamo zanimivosti tega okolja, saj živalski in rastlinski svet opazujemo v povsem naravnem okolju,« so na sprehod po poti med krošnjami Medjame, po kateri se lahko odpravimo brez vstopnice ali vnaprejšnje najave, povabili v Čazmi.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine