Film, ki je spremenil film

Velika modra bitja z jantarjevimi očmi, ki se z magičnim repom povežejo z drugimi živimi bitji, se vračajo v novem delu uspešne franšize Jamesa Camerona Avatar. Družba Walt Disney je objavila napovednik težko pričakovanega tretjega dela z naslovom Ogenj in pepel, v kinematografe bo prišel decembra letos.

Že prvega Avatarja so napovedovali kot »film, ki bo spremenil film«. Kot tehnološko revolucijo. In to je režiserju Cameronu uspelo. Po treh oskarjih, kritiškem uspehu in rekordnem obisku gledalcev je postal najdonosnejši film vseh časov. Drugi del Pot vode (2022), ki je prišel dolgih trinajst let za prvim, je pristal na tretjem mestu, skupaj sta filma na svetovni ravni zaslužila dobrih pet milijard dolarjev. Zdaj revija Variety predstavlja drobce zgodbe tretjega dela.

»V drugem delu Pot vode smo imeli preveč odličnih idej,« je Cameron nedavno dejal za revijo Empire, ki bo Avatarju posvetila celotno septembrsko številko. »Film je bil kot hitri vlak, nismo se dovolj poglobili v like.« Tokrat bomo po njegovih besedah videli »noro pustolovščino, ki bo čustveno nabita kot še nikoli«. Za francoski portal 20 Minutes je povedal, da bo v tretjem delu predstavil klane oziroma plemena Pandore, ki bodo pokazala tudi temnejšo stran ljudstva Na'vi.

Vse do leta 2031

V novem Avatarju se seveda vrača glavni lik Jake Sully (Sam Worthington), ki se ga iz prvega dela spomnimo kot nekdanjega marinca, priklenjenega na invalidski voziček, ki odpotuje na Pandoro, luno v Alphi Centauri.

S priklopom postane hibridno bitje, kombinacija človeške DNK in DNK ljudstva Na'vi, njegova zavest se projicira v modrokožnega Avatarja, in tako spozna princeso Neytiri (Zoe Saldaña).

Ameriška igralka Zoe Saldaña je dosegla velik uspeh z vlogami v znanstvenofantastičnih franšizah Zvezdne steze, Varuhi galaksije in Avatar, kjer igra princeso Neytiri. FOTO: Stephane Mahe/Reuters

Zgodba prvega dela je jasna – in žal ponovno zelo aktualna: človeška vojska je na luni Pandora zato, da bi pridobila mineral unobtanij, strateško naravno bogastvo. A ovira je avtohtono prebivalstvo, ljudstvo Na'vi, ki ima svoje središče prav v območju, kjer je največ dragocenega minerala. Zato jih je treba odstraniti, najraje iztrebiti.

Takrat je bila zgodba neposredna aluzija na Irak, Afganistan, tudi na Pandorino skrinjico, ki so jo ZDA odprle pred štiridesetimi leti z Vietnamom – in se niso naučile ničesar. Tudi tretji del Cameronovega Avatarja bo očitno zrcalil zgodovino te civilizacije, ki se počuti superiorno od druge, z izrojeno imperialistično politiko.

Pripadniki ljudstva Na'vi, ki so jih kritiki pred šestnajstimi leti videli kot metaforo za Aborigine ali ameriške staroselce, danes lahko vzbujajo še druge asociacije. Tudi v tretjem delu imajo še vedno modro kožo, velike svetleče se jantarjeve oči, dolge ude, slap afrokitk in favnovski rep, s katerim ustvarijo povezavo z drugimi živimi bitji, z letečim zmajem, z drevesom informacij.

Živijo v harmoniji z naravo, vendar se tokrat začnejo boriti tudi med sabo, to je novost.

Vsaj tako lahko sklepamo po prvem napovedniku, ki so ga predstavili pred meseci v Las Vegasu: da se na obzorju kaže nova vojna, ki ne poteka samo med ljudmi in modrokožnim plemenom Na'vi, ampak tudi med prebivalci vasi Ash (pepel), ki so zapustili boginjo zemlje Eywo. Ti nosijo rdeča pokrivala in streljajo z gorečimi puščicami. Gledalci lahko v napovedniku vidijo njihovo voditeljico, novo negativko filma Varang (igra jo Oona Chaplin, vnukinja Charlieja Chaplina), ki grozeče zabrusi: »Vaša boginja tu nima oblasti.«

Zoe Saldaña na promociji tretjega dela franšize Avatar: Fire and Ash (Avatar:Ogenj in pepel  med predstavitvijo Studiev Walt Disney na uradni predstavitvi Zdtuženih kinematografov CinemaCon v Las Vegasu. FOTO: Steve Marcus/ Reuters

James Cameron je reviji Empire razkril, da se je z Disneyjem pogovarjal o razširitvi uspešne franšize na področje animacije, in sicer po načrtu The Animatrix, priznane animirane serije iz leta 2003, ki je pripovedovala zgodbe iz ozadja filmske trilogije Matrica. Ta projekt je označil za »odličen primer, kako lahko dodamo teksturo in baročne podrobnosti svetu Avatarja«.

Režiser James Cameron načrtuje še vsaj dva filma Avatar in adaptacijo  zgodovinske drame Ghosts Of Hiroshima (Duhovi Hirošime), je povedal za revijo Empire. FOTO: Toby Melville/Reuters

Režiser načrtuje še vsaj dva filma Avatar, ki ju namerava sam režirati: Četrti del naj bi bil končan 21. decembra 2029, peti pa 19. decembra 2031. In ne samo to: Načrtuje tudi adaptacijo zgodovinske drame Ghosts Of Hiroshima (Duhovi Hirošime), ki obravnava tematiko jedrske vojne. Za Empire je razkril še en projekt, ki ga je popolnoma obsedel.

Ko je prebral roman The Devils Joeja Abercrombieja, ki je postal uspešnica New York Timesa, je takoj odkupil pravice zanj. 

»Zakaj? To je noro. Celotna stvar je popolnoma zmešana,« je bil navdušen Cameron. Zgodba, v kateri nastopajo menihi, nesmrtni vitezi, volkodlaki, škrati, pirati, vampirji in nekromanti, se vrsti okrog nekakšne zarote, da se v mesto Troja vtihotapi tatu, vse to se dogaja v fantastični vzporedni resničnosti srednjeveške Evrope.

»Zgodba nima moralne ozaveščenosti, kot Avatar, toda ni nujno, da je to slaba stvar,« je še dejal Cameron. »Hirošima je film, ki ga moraš narediti. The Devils je film, ki ga narediš iz čistega užitka, za zabavo.«