»Pravljičnih« sedem let od trenutka, ko se je Amy pridružila zloglasnemu klubu 27
Glasbenico so 23. julija leta 2011 našli mrtvo v njenem stanovanju v soseski Camden na severu Londona.
Odpri galerijo
Amy Winehouse je umrla zaradi alkohola in drog. FOTO: Matt Dunham/Ap
London - So dogodki, za katere človek točno ve, kje je bil, ko so se zgodili. Napad na newyorška dvojčka. Zmaga slovenskih košarkarjev na lanskem evropskem prvenstvu. Smrt Amy Winehouse. Natanko vem, kje sem bila, ko je svet obšla novica, da se je izjemna pevka pridružila zloglasnemu klubu 27 in pred mikrofon tam zgoraj (ali spodaj, bi morda dodali omenjeni) stopila s Kurtom Cobainom, Janis Joplin, Jimom Morrisonom in Brianom Jonesom.
Menda je bil alkohol, veliko so zraven dodale zagotovo tudi droge, čeravno naj bi se Amy pred smrtjo odvadila kokaina. Vsi so bili na trenutke stalnica v življenju krhke, majhne pevke, ki so jo zaradi neverjetno močnega glasu primerjali z legendarno Billie Holiday. Mrliški oglednik je v poročilu zapisal, da je količina alkohola v njenem telesu za petkrat presegla najvišjo dovoljeno mejo, pri kateri človek še lahko vozi avtomobil.
Danes, sedem let kasneje, niti ni pomembno, zakaj je odšla. Svet, ne zgolj glasbeni, je izgubil ikono - Amy je pri 27. letih ustvarila veliko več, kot bo marsikatera tako imenovana zvezdnica uspela narediti v celem življenju. Čeravno komu morda ni dišala njena glasba, ji talenta ni mogel oporekati nihče.
23. julija leta 2011 so glasbenico našli mrtvo v njenem stanovanju v soseski Camden na severu Londona. Ležala je na postelji, ob njej je bil njen prenosni računalnik, na tleh kup praznih steklenic vodke. V javnosti se je nazadnje pojavila tri dni pred tem, ko je stopila na oder v čast svoji krščenki Dionne Bromfield.
Demoni, ki je od leta 2005 niso in niso spustili iz krempljev, so jo tistega julijskega dne dokončno pahnili v temo. A na drugi strani so čisto mogoče prav ta isti demoni poskrbeli, da so iz Amyjinega grla privreli Rehab, Back To Black, Valerie ter nepozabne solze, ki se posušijo na licu same od sebe (Tears Dry On Their Own).
Mediji, javnost, pevkini sorodniki so po njeni smrti pripravili pravi pogrom nad Amyjinim nekdanjim soprogom Blakom Civilom. Imela sta burno razmerje, se neizmerno ljubila in čez hip smrtno sovražila, niti za trenutek pa nista mogla biti eden brez drugega. Namesto, da bi se skupaj poskušala odvaditi od drog in alkohola, sta se s poživili zalagala. Menage a trois, ki se ni mogel končati drugače kot s tragedijo. Oboževalci bi na to dejali - žal je prva popustila Amy.
Blake Civil se po pevkini smrti nikoli več ni vrnil v Camden. Morda ga je bilo strah, da ga bi napadli njeni oboževalci - pred stanovanje še vedno polagajo sveče in cvetje - morda se tudi on boji demonov, ki bivajo za štirimi stenami hiše na severu Londona in so do skrajnosti ranili Amy.
V enem izmed intervjujev, novinarji ga kličejo predvsem na obletnico pevkine smrti, je pred dvema letoma dejal, da je bil vedno neizmerno ponosen na Amy. Bila je moja najboljša prijateljica, večkrat omeni.
Njene zadnje besede nekdanjemu soprogu, kljub temu, da je bila v času smrti v partnerskem odnosu z drugim moškim, so bile: »Nikoli me ne boš izgubil.«
Menda je bil alkohol, veliko so zraven dodale zagotovo tudi droge, čeravno naj bi se Amy pred smrtjo odvadila kokaina. Vsi so bili na trenutke stalnica v življenju krhke, majhne pevke, ki so jo zaradi neverjetno močnega glasu primerjali z legendarno Billie Holiday. Mrliški oglednik je v poročilu zapisal, da je količina alkohola v njenem telesu za petkrat presegla najvišjo dovoljeno mejo, pri kateri človek še lahko vozi avtomobil.
Danes, sedem let kasneje, niti ni pomembno, zakaj je odšla. Svet, ne zgolj glasbeni, je izgubil ikono - Amy je pri 27. letih ustvarila veliko več, kot bo marsikatera tako imenovana zvezdnica uspela narediti v celem življenju. Čeravno komu morda ni dišala njena glasba, ji talenta ni mogel oporekati nihče.
23. julija leta 2011 so glasbenico našli mrtvo v njenem stanovanju v soseski Camden na severu Londona. Ležala je na postelji, ob njej je bil njen prenosni računalnik, na tleh kup praznih steklenic vodke. V javnosti se je nazadnje pojavila tri dni pred tem, ko je stopila na oder v čast svoji krščenki Dionne Bromfield.
Demoni, ki je od leta 2005 niso in niso spustili iz krempljev, so jo tistega julijskega dne dokončno pahnili v temo. A na drugi strani so čisto mogoče prav ta isti demoni poskrbeli, da so iz Amyjinega grla privreli Rehab, Back To Black, Valerie ter nepozabne solze, ki se posušijo na licu same od sebe (Tears Dry On Their Own).
Svet je julija pred sedmimi leti izgubil glasbeno ikono. FOTO: Alessia Pierdomenico/Reuters
Mediji, javnost, pevkini sorodniki so po njeni smrti pripravili pravi pogrom nad Amyjinim nekdanjim soprogom Blakom Civilom. Imela sta burno razmerje, se neizmerno ljubila in čez hip smrtno sovražila, niti za trenutek pa nista mogla biti eden brez drugega. Namesto, da bi se skupaj poskušala odvaditi od drog in alkohola, sta se s poživili zalagala. Menage a trois, ki se ni mogel končati drugače kot s tragedijo. Oboževalci bi na to dejali - žal je prva popustila Amy.
Blake Civil se po pevkini smrti nikoli več ni vrnil v Camden. Morda ga je bilo strah, da ga bi napadli njeni oboževalci - pred stanovanje še vedno polagajo sveče in cvetje - morda se tudi on boji demonov, ki bivajo za štirimi stenami hiše na severu Londona in so do skrajnosti ranili Amy.
V enem izmed intervjujev, novinarji ga kličejo predvsem na obletnico pevkine smrti, je pred dvema letoma dejal, da je bil vedno neizmerno ponosen na Amy. Bila je moja najboljša prijateljica, večkrat omeni.
Njene zadnje besede nekdanjemu soprogu, kljub temu, da je bila v času smrti v partnerskem odnosu z drugim moškim, so bile: »Nikoli me ne boš izgubil.«
