V nadaljevanju preberite:

V kaj se lahko kardinali med konklavom zazrejo, če dvignejo pogled? V enega vrhuncev človeške ustvarjalnosti, ki po eni plati odraža samozavesten humanizem visoke renesanse, po drugi pa dramatičen, kaotičen svet po padcu idealov in padcu Rima, ki so ga v t. i. saccu di Roma leta 1527 oplenili cesarski najemniki. »V primerjavi s to plenitvijo in ropanjem so bile prejšnje plenitve Rima le otroške igre,« je zapisal zgodovinar Alfred von Reumont.

Michelangelova poslikava je nastala v dveh značilnih etapah. Zgodnejša poslikava stropa, ustvarjena med letoma 1508 in 1512, predstavlja eno zmagoslavij visokorenesančne umetnosti in tudi eno najmarkantnejših kombinacij talenta vizualnega genija ter ikonografskega programa, ki s perspektive tedanje neoplatonistične filozofije govori o rojstvu sveta in duhovni poti človeka, njegovega padca v greh in odnosu do Boga. Kasneje, med letoma 1535 in 1541, je ustvaril še Poslednjo sodbo, dramatično vizualno pripoved z zgoščeno množico teles.