Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zanimivosti

Novo življenje Palače Cukrarna – kot mladinski center

Center mladih Ljubljana: Na Ambroževem trgu 3 bodo do konca prihodnjega leta zaživele številne mladinske dejavnosti, tudi šola v mestu in krizni prostori.
Palači Cukrarna bodo predvidoma do konca naslednjega leta povrnili nekdanji sijaj najbolj reprezentativne stavbe kompleksa rafinerije sladkorja. FOTO: Računalniški prikaz Scapelab
Palači Cukrarna bodo predvidoma do konca naslednjega leta povrnili nekdanji sijaj najbolj reprezentativne stavbe kompleksa rafinerije sladkorja. FOTO: Računalniški prikaz Scapelab
6. 4. 2024 | 07:00
11:03

Dobri dve leti po po tem, ko je največji industrijski objekt 19. stoletja v Ljubljani, nekdanja rafinerija sladkorja, kot prenovljena Galerija Cukrarna odprl svoja vrata, je tudi prenova nekdanjega upravnega objekta cukrarne pred vrati. Začela naj bi se junija in se bo tako predvidoma že do konca prihodnjega leta odprla novemu življenju. Njene prostore bodo po prenovi napolnili mladi z najrazličnejšimi dejavnostmi pod okriljem javnega zavoda Mladi zmaji.

Kako to, da so jo namenili mladim? Kot odgovarjajo na mestnem oddelku za kulturo, je poslanstvo Mladih zmajev (MZ) tisto, ki jih kvalificira v najboljše upravljavce palače Cukrarna, saj v mreži mladinskih centrov mladi kakovostno, odgovorno, aktivno in ustvarjalno preživljajo prosti čas ter tako odraščajo v odgovorne, ustvarjalne, družbenokritične državljane.

Čeprav degradirana je doslej med drugim gostila dogodke Bienala oblikovanja in festivala Sonica. FOTO: Jože Suhadolnik
Čeprav degradirana je doslej med drugim gostila dogodke Bienala oblikovanja in festivala Sonica. FOTO: Jože Suhadolnik

Po besedah direktorice Mladih zmajev Ksenje Perko so novi center mladih, ki ga označujejo za vozlišče prihodnosti mesta solidarnosti, zasnovali na treh stebrih – sočutju, trajnostnosti in povezovanju. Tako s prostori palače kot številnimi programi bodo spodbujali povezovanje, izobraževanje in uresničevanje idej in projektov, v toplejši polovici leta s programi na dvorišču, v parku in skateparku pod Fabijanijevim mostom, povezovali pa se bodo tudi z bližnjima Galerijo Cukrarna in Centrom Rog.

Kaj bodo mladim med 15. in 29. letom ponudili, so zasnovali na podlagi potreb, ki jih kaže ta skupina, ter v sodelovanju s partnerskimi organizacijami in soustvarjalci programov za mlade. »Pritličje bo povsem odprto, javno, v kavarno, ki bo brezalkoholna in naj bi v njej priložnost za delo dobili dijaki Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC), so vabljeni vsi, preostali dve nadstropji in podstrešje pa bodo dostopni članom. Članarina bo bolj simbolična, mladim pa bomo ponudili, da si jo bodo lahko tudi 'prislužili' s prostovoljnim delom,« povzema sogovornica.

Skoraj dvestoletna stavba

Palača Cukrarna je bila kot del celotnega kompleksa nekdanje rafinerije sladkorja, ki je pomemben primer zgodnjeindustrijske arhitekturne dediščine, zgrajena leta 1828 in je delovala kot upravna stavba. Šteje za najkakovostnejši del stavbnega kompleksa Cukrarne in je bila večinoma namenjena stanovanjem, razen pritličja, ki je bilo namenjeno poslovni rabi.

Kot razlaga konservatorka Kaja Švab z ljubljanske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, palača Cukrarna ni doživela veliko prezidav in je ostala skoraj nespremenjena, z manjšimi predelnimi stenami. Tudi požar, ki je leta 1858 prizadel Cukrarno, dela palače ni poškodoval. »Sicer pa je na južni strani pritličja po vojni svoje prostore imelo gasilsko društvo, ki je na južnem koncu pročelja prebilo izhod, tu je bilo tudi skladišče za nacionalizirane predmete, slike, kipe, preproge in pohištvo iz rodbinskih zbirk,« povzema.

V spodnji etaži, ki bo odprta za širšo javnost tudi z brezalkoholno kavarno, bodo ohranili prvotni leseni in kamniti tlak. FOTO: Računalniški prikaz Scapelab
V spodnji etaži, ki bo odprta za širšo javnost tudi z brezalkoholno kavarno, bodo ohranili prvotni leseni in kamniti tlak. FOTO: Računalniški prikaz Scapelab

Že med gradnjo dvoetažnega Fabianijevega mostu čez Ljubljanico leta 2012 so na objektu izvedli osnovne statične ojačitve konstrukcije, zaradi česar so morali odstraniti tako fasadni ovoj kot historične omete in tlake v nadstropjih, bodo pa pri prenovljeni stavbi rekonstruirali prvotno fasado z okrasjem, obnovili leseni in kamniti tlak v pritličju, notranje portale ter stopnišče, ki je pretežno iz podpeškega marmorja, rekonstruirali bodo lesena okna z notranjimi lesenimi senčili, ohranili historično leseno ostrešje ter vse kakovostne prvine tlorisne zasnove.

Ta spomeniškovarstvena izhodišča so narekovala arhitekturno zasnovo. Oblikovali so jo v ljubljanskem biroju Scapelab glede na programske potrebe novih uporabnikov, a hkrati dovolj fleksibilno, da bodo vse prostore lahko uporabljali na več načinov. Celovitost stavbe jim je uspelo ohraniti tudi na račun tega, da so električne in strojne inštalacije, podporno infrastrukturo in tehnologijo umestili v manjši tehnični prizidek na vzhodni strani.

Arhitekte navdušila odprtost pritličja

Kot poudarja arhitekt Marko Studen, jih je navdušila prvotna zasnova pritličja, saj gre za en sam velik obokan prostor, ki so ga skozi desetletja sicer marsikje pregradili, a zdaj se bo prostor pokazal v vsej svoji veličini. Premore višji strop ter sloni na opečnatih lokih, tu se je ohranil tudi prvotni leseni tlak, prečno rezane lesene kocke, ki so zelo vzdržljiv in zato trajnosten material (takšen je bil po prvotnem rekonstruiran v bližnjem nedavno prenovljenem Centru Rog po načrtih BAX studia).

V pritličju bo učna kuhinja, a čajne kuhinje bodo tudi po drugih nadstropjih, saj so se izkazale kot eden najbolj povezovalnih družabnih prostorov za mlade. FOTO: Računalniški prikaz Scapelab
V pritličju bo učna kuhinja, a čajne kuhinje bodo tudi po drugih nadstropjih, saj so se izkazale kot eden najbolj povezovalnih družabnih prostorov za mlade. FOTO: Računalniški prikaz Scapelab

»Na eni strani tega odprtega pritličja bo urejena učna kuhinja s kavarno in pripadajočimi servisnimi prostori ter možnost navezave z zunanjim prostorom, kjer naj bi bile urejene tudi visoke grede. Tu naj bi se mladostniki učili kuhanja, po potrebi sedli v kotiček za sodelo (coworking space), tu bo tudi učna soba za manjše skupine. V drugem delu pritličja bo dvorana, ki je prav tako namenjena najrazličnejšim ustvarjalnim dejavnostim mladih, od morebitnih (lutkovnih) predstav, koncertov, tudi mladinskih skupin, do plesov ali skupinskega izvajanja joge,« sta naštela Studen in njegov sodelavec, arhitekt Jernej Šipoš.

Dvorana za najrazličnejše prireditve bo v pritliičnih prostorih. FOTO: Računalniški prikaz Scapelab
Dvorana za najrazličnejše prireditve bo v pritliičnih prostorih. FOTO: Računalniški prikaz Scapelab

V zgornjih prostorih, kamor vodi osrednje kamnito stopnišče, ki bo prav tako kot drugi ohranjeni historični elementi obnovljeno, so prostori nekoliko bolj izoblikovani. V prvem nadstropju so predvideni prostori za računalniške videoigre ter virtualno resničnost s pripadajočim prostorom za razgibavanje – z ripstoli, tu bodo med drugim domovali radio Eter, snemali bodo tudi podkaste. Programska vodja Ksenja Perko dodaja, da so računalniške igre sestavni del sveta mladih, tudi če tega nočemo, zato želijo igranje omogočiti tudi tistim, ki te možnosti doma nimajo, a bodo vsebino iger skrbno izbrali; morala bo biti pozitivna. Prav tako bo igranje časovno omejeno.

V drugo nadstropje se bo vselil kreativni inkubator, oziroma bodo urejeni fleksibilni prostori za kreativne delavnice, tudi za neformalno druženje, ter urejeni delovni prostori za zaposlene. Mladi zmaji bodo v novi Center mladih Ljubljana preselili upravo, ki zdaj deluje na Resljevi 18, enote Mladih zmajev pa bodo ostale na svojih zdajšnjih lokacijah.

V mansardi bodo med drugim prostori za krizno pomoč. FOTO: Računalniški prikaz Scapelab
V mansardi bodo med drugim prostori za krizno pomoč. FOTO: Računalniški prikaz Scapelab

V ostrešju – do danes se je ohranilo prvotno leseno in ga bodo pustili vidnega – bo urejen prostor za tako imenovano šolo v mestu, ki so jo razvili pri zavodu Bunker po vzoru šole v naravi. Skupina mladostnikov bi tu lahko prenočila, zanje bosta med drugim urejena celo plezalna stena ter kotiček za posedanje na vrečah. V mansardi bodo tudi prostori za krizno pomoč, med drugim prostor za psihoterapevtsko obravnavo, dvoje terapevtskih sob, sobo za urjenje čuječnosti, v urgentnih primerih bodo omogočili prenočitev. V vseh nadstropjih so poleg sanitarij uredili čajne kuhinje, ki so po izkušnjah iz dozdajšnjih mladinskih centrov Mladih zmajev eden najbolj družabnih prostorov, ki zbližuje mlade. Kot je še poudarila direktorica Ksenja Perko, si želijo, da bi mladi prenovljeno stavbo posvojili, da bi se v njej počutili varno in ustvarjalno ter jo tudi odgovorno uporabljali.

Povsem drugače kot pri Galeriji Cukrarna

Kot še poudarjata sogovornika arhitekta, se je palača skozi desetletja, tako zaradi umanjkanja ustreznega temeljenja kot bližine Ljubljanice, neenakomerno posedla, ponekod celo za 20 centimetrov, pri načrtu sanacije pa so si morali pomagati tudi s 3D-modeliranjem. »Ker gre za velike povese, smo morali vsak stropnik ojačati s profilom, vse te ojačitve pa bomo pustili vidne. Pri prenovi si želimo biti čim bolj iskreni, tako da so te tehnične rešitve hkrati del našega oblikovanja, medtem ko smo se pri elementih energetske sanacije, denimo, višji izolativnosti rekonstruiranih oken, trudili, da bi bila ta čim manj opazna,« pojasnjuje Studen.

Večina prostorov je zasnovana zelo fleksibilno, tako da jih je mogoče spreminjati v skladu s potrebami. FOTO: Računalniški prikaz Scapelab
Večina prostorov je zasnovana zelo fleksibilno, tako da jih je mogoče spreminjati v skladu s potrebami. FOTO: Računalniški prikaz Scapelab

V kakšnem odnosu pa sta si palača in Galerija Cukrarna, prav tako projekt biroja Scapelab? »Galerija Cukrarna s svojo izčiščenostjo že na prvi pogled sporoča, da je ta stavba imela drugačno funkcijo kot palača, ki ji bomo povrnili prvotno profilirano in barvno fasado. Palača je bila reprezentativna stavba, nekdanje tovarniško poslopje pa industrijska, vsaka pa tudi zaradi svoje ohranjenosti in programa zahtevala drugačen arhitekturni razmislek in pristop,« sta povedala Marko Studen in Jernej Šipoš. Pri palači bodo ohranili vse horizontalne in vertikalne konstrukcijske elemente, ki jih v Galeriji Cukrarna niso. Pri slednji so jih odstranili in naredili konstrukcijo z notranjim betoniranjem.

Projekt palače Cukrarna je trenutno v postopku javnega naročila za izbor izvajalca, so odgovorili z Mestne občine Ljubljana. Prejeli so šest ponudb, ki jih analizirajo, sledila bodo pogajanja.

 

Palača Cukrarna, Ljubljana:

Naročnik: Mestna občina Ljubljana

Časovnica: 2024–-2025

Arhitekturna zasnova: Scapelab

Pristojna konservatorka: Sabina Ravnikar

Neto površine: skoraj 1970 m2

Predvidena vrednost investicije: 4,5 milijona evrov (brez DDV)

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine