Zgodba o preživetju in človeku, ki je našel smisel

Dvakratni nominiranec za oskarja Jeremy Renner se je za Guardian še enkrat spomnil nesreče pred dvema letoma, v kateri je skoraj umrl, kot pravi. Na prvi dan novega leta 2023 je na posestvu ob Lake Tahoe padel pod svoj snežni plug, ki je tehtal več kot šest ton.

Povedal je, da se je nesreča začela tako, da je s plugom poskušal potegniti iz snega avtomobil svojega 27-letnega nečaka Alexa, nato je, ko je videl, da je nečak v nevarnosti, izstopil iz pluga, pozabil potegniti ročno zavoro in snežni plug se je začel premikati proti nečaku. Kot njegovi liki v akcijskih filmih ni razmišljal, ampak je instinktivno skočil in rešil nečaka, toda vozilo je zapeljalo čezenj. Soseda sta ga našla v mlaki krvi, s preklano lobanjo, prepričana sta bila, da je mrtev. Imel je zlomljenih šest reber, tri zlome v medenici, zlom obeh gležnjev, leve golenice, ključnice, raztrgano pljučnico, zlom spodnje čeljusti in očnice. Zdravniki so mu obnovili očesno jamico s kovinskimi ploščicami in vijaki, tako da zdaj spet vidi na obe očesi. »Ko sem umrl, sem občutil kolektivno božanskost in čudovit, vseobsegajoč mir,« je dejal za Guardian. »To je najbolj vznemirljiv mir, kar ga lahko kdaj občutiš. Vse se je ustavilo ... morda za trideset sekund. Vse je dobilo smisel.« Na vprašanje, ali po tej nesreči bolj verjame v Boga, je bil jasen: »Ne. Moj oče je teolog in med odraščanjem sem preučeval vse religije, zato se jim izogibam.«

Verjeti v okrevanje

O vsem tem je napisal spomine My Next Breath (Moj naslednji dih). To ni le zgodba o preživetju v nasprotju z vsemi možnostmi, temveč je tudi zgodba o človeku, ki je v ekstremnih razmerah našel smisel. »Govoriti o svoji knjigi je povsem drugače, kot če bi moral govoriti o filmu Misija: Nemogoče,« je dejal.

Igral je vloge jeklenih mož, tako kot soigralec Tom Cruise je nevarne prizore izvedel sam, brez kaskaderjev. Za sabo ima serijo vlog, kot so vojak v filmu The Hurt Locker, ki mu je leta 2010 prinesel nominacijo za oskarja za najboljšo moško vlogo, kriminalec v filmu The Town, ki mu je prinesla nominacijo za oskarja za najboljšo stransko vlogo, agent v Bournovi zapuščini in seveda analitik v Misiji: Nemogoče. Prvi je priznal, da kljub uspehu ni bil najbolj srečen. Pogosto je tarnal nad svojim delom, nerad je bil ločen od hčerke Ave.

Razmišljal je tudi o vprašanju fikcije, ki jo je ustvarjal z vlogami, in resničnosti, s katero se spoprijema zdaj. »Čeprav živim od igranja fikcije, se zdaj osredotočam samo na resničnost in se učim hoditi,« je dejal. »Resnično moram verjeti v svoje okrevanje, da bom lahko spet pravilno hodil in dihal, da bom lahko ljubil in ... doživljal ...«