25 let Slovenije v Svetu Evrope
Pred četrt stoletja, ko je bila Slovenija sprejeta v strasbourško organizacijo, je bila slika Evrope precej drugačna, kot je danes.
Odpri galerijo
Vstop v Svet Evrope nam je dal zagon in samozavest ter hkrati spremenil odnos bruseljskih institucij in funkcionarjev do nas in naših ambicij glede bodočih odnosov z Evropsko unijo. FOTO: Roman Šipić/Delo
Po eni strani je od padca Berlinskega zidu preteklo zgolj nekaj let, med Evropejci so v zgodovinskem trenutku konca politične delitve prevladovali entuziazem, adrenalin in prepričanje v srečnejšo in varnejšo prihodnost.
Po drugi strani je v delu Evrope, v neposredni bližini Slovenije, še vedno divjala vojna.
Za Slovenijo je bil vstop v Svet Evrope izjemnega pomena. Šlo je za dokončno potrditev naše mlade državnosti in neodvisnosti, poleg tega pa tudi za pridružitev organizaciji, katere glavni namen je varovanje vrednot, na katerih je Slovenija gradila in si izborila svojo samostojnost – ustavna, parlamentarna demokracija, spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin ter demokratična vladavina prava. Slovenija je postala del najbolj dovršenega, pravno obvezujočega, sodno nadzorovanega mednarodnega mehanizma za varstvo človekovih pravic.
Z današnjega vidika si je to morda težko predstavljati, a politični učinki vstopa so bili zelo pomembni za našo mlado državo. Ravno v tistem času sem imel priložnost, da s prvo ekipo slovenskih diplomatov, pod vodstvom veleposlanika dr. Borisa Cizlja, odidem v Bruselj z nalogo vzpostavljanja prvih institucionalnih odnosov in sodelovanja z Evropsko unijo, ki se je takrat seveda imenovala še Evropska skupnost.
Začetki niso bili preprosti. Čeprav so Slovenijo priznale vse tedanje članice, je bilo pogosto čutiti oklevanje in nezaupanje, verjetno tudi v luči vojnih spopadov na območju bivše skupne države. Vstop v Svet Evrope nam je dal zagon in samozavest ter hkrati spremenil odnos bruseljskih institucij in funkcionarjev do nas in naših ambicij glede bodočih odnosov z Evropsko unijo.
V Svet Evrope sem iz Bruslja prišel slaba tri leta po vstopu, kot prvi zaposleni Slovenec v sekretariatu strasbourške organizacije. V zadnjih 22 letih sem tako imel priložnost spremljati razvoj tako Sveta Evrope kot tudi članstva Slovenije v njem.
V tem obdobju je to sodelovanje verjetno najbolj zaznamovalo nekaj zelo odmevnih odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so se nanašale na občutljiva vprašanja, tudi z zahtevnimi finančnimi posledicami za našo državo. V slovenski javnosti in medijih se občasno polemizira o tem, kakšna sta položaj in ugled Slovenije znotraj organizacije glede na število pritožb o domnevnih kršitvah človekovih pravic v naši državi. Z moje pozicije, kot nekdo, ki je to opazoval znotraj organizacije, lahko potrdim, da zaradi svojega odnosa do sodišča in do spoštovanja in izvrševanja njegovih odločitev Slovenija znotraj Sveta Evrope uživa najprej in predvsem ugled. K spoštovanju naše države v Strasbourgu so ogromno doprinesli tudi številni strokovnjaki iz Slovenije, ki sodelujejo v delu različnih institucij in delovnih teles organizacije. Svoj pečat so pustili tudi politični predstavniki v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, čeprav se jim ni vedno uspelo izogniti skušnjavam, da bi v Strasbourg izvozili notranjepolitične zamere in razprtije.
A kot sem dejal na začetku, v zadnjih 25 letih so se v Evropi zgodile spremembe, z njimi pa se je spreminjal tudi Svet Evrope. Če danes v Evropi k sreči ni več vojaških spopadov, vsaj ne v takšnem obsegu, kot smo jim bili priča na področju bivše Jugoslavije v obdobju našega vstopa, je napetosti čedalje več, prepričanja v srečnejšo in varnejšo prihodnost pa temu primerno manj.
Pred četrt stoletja se je Evropa začela združevati na podlagi skupnih demokratičnih vrednot in privrženosti človekovim pravicam, solidarnosti in humanizmu, danes se razpoke vedno bolj kažejo ravno glede teh vrednot.
Kot direktor za strateško načrtovanje sem zadolžen tudi za pripravo letnega poročila generalnega sekretarja Sveta Evrope o stanju demokracije, človekovih pravic in vladavine prava v Evropi. Najnovejše poročilo bo izšlo ravno v obdobju, ko bomo zaznamovali 25. obletnice slovenskega vstopa v organizacijo. Trendi so skrb vzbujajoči, demokratična varnost evropskih držav peša. Slovenija ni med največjimi državami članicami, a v Svetu Evrope se vpliv ne gradi zgolj na velikosti, ugled pa ne kupuje z velikostjo finančnega doprinosa. Slovenija zato lahko igra pomembno vlogo v skupnem, demokratičnem odgovoru na izzive našim skupnim načelom in vrednotam. Verjamem, da bo to tudi storila, z doslednim spoštovanjem teh načel in vrednot doma, pa tudi s primerno politično pozornostjo in močno podporo organizaciji, ki je bila ustanovljena zato, da v Evropi ne bi bilo več vojn.
Po drugi strani je v delu Evrope, v neposredni bližini Slovenije, še vedno divjala vojna.
Del dovršenega mehanizma
Za Slovenijo je bil vstop v Svet Evrope izjemnega pomena. Šlo je za dokončno potrditev naše mlade državnosti in neodvisnosti, poleg tega pa tudi za pridružitev organizaciji, katere glavni namen je varovanje vrednot, na katerih je Slovenija gradila in si izborila svojo samostojnost – ustavna, parlamentarna demokracija, spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin ter demokratična vladavina prava. Slovenija je postala del najbolj dovršenega, pravno obvezujočega, sodno nadzorovanega mednarodnega mehanizma za varstvo človekovih pravic.
Z današnjega vidika si je to morda težko predstavljati, a politični učinki vstopa so bili zelo pomembni za našo mlado državo. Ravno v tistem času sem imel priložnost, da s prvo ekipo slovenskih diplomatov, pod vodstvom veleposlanika dr. Borisa Cizlja, odidem v Bruselj z nalogo vzpostavljanja prvih institucionalnih odnosov in sodelovanja z Evropsko unijo, ki se je takrat seveda imenovala še Evropska skupnost.
Začetki niso bili preprosti. Čeprav so Slovenijo priznale vse tedanje članice, je bilo pogosto čutiti oklevanje in nezaupanje, verjetno tudi v luči vojnih spopadov na območju bivše skupne države. Vstop v Svet Evrope nam je dal zagon in samozavest ter hkrati spremenil odnos bruseljskih institucij in funkcionarjev do nas in naših ambicij glede bodočih odnosov z Evropsko unijo.
V Svetu Evrope uživamo ugled
V Svet Evrope sem iz Bruslja prišel slaba tri leta po vstopu, kot prvi zaposleni Slovenec v sekretariatu strasbourške organizacije. V zadnjih 22 letih sem tako imel priložnost spremljati razvoj tako Sveta Evrope kot tudi članstva Slovenije v njem.
V tem obdobju je to sodelovanje verjetno najbolj zaznamovalo nekaj zelo odmevnih odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so se nanašale na občutljiva vprašanja, tudi z zahtevnimi finančnimi posledicami za našo državo. V slovenski javnosti in medijih se občasno polemizira o tem, kakšna sta položaj in ugled Slovenije znotraj organizacije glede na število pritožb o domnevnih kršitvah človekovih pravic v naši državi. Z moje pozicije, kot nekdo, ki je to opazoval znotraj organizacije, lahko potrdim, da zaradi svojega odnosa do sodišča in do spoštovanja in izvrševanja njegovih odločitev Slovenija znotraj Sveta Evrope uživa najprej in predvsem ugled. K spoštovanju naše države v Strasbourgu so ogromno doprinesli tudi številni strokovnjaki iz Slovenije, ki sodelujejo v delu različnih institucij in delovnih teles organizacije. Svoj pečat so pustili tudi politični predstavniki v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, čeprav se jim ni vedno uspelo izogniti skušnjavam, da bi v Strasbourg izvozili notranjepolitične zamere in razprtije.
Evropske vrednote in današnje razpoke
A kot sem dejal na začetku, v zadnjih 25 letih so se v Evropi zgodile spremembe, z njimi pa se je spreminjal tudi Svet Evrope. Če danes v Evropi k sreči ni več vojaških spopadov, vsaj ne v takšnem obsegu, kot smo jim bili priča na področju bivše Jugoslavije v obdobju našega vstopa, je napetosti čedalje več, prepričanja v srečnejšo in varnejšo prihodnost pa temu primerno manj.
Pred četrt stoletja se je Evropa začela združevati na podlagi skupnih demokratičnih vrednot in privrženosti človekovim pravicam, solidarnosti in humanizmu, danes se razpoke vedno bolj kažejo ravno glede teh vrednot.
Kot direktor za strateško načrtovanje sem zadolžen tudi za pripravo letnega poročila generalnega sekretarja Sveta Evrope o stanju demokracije, človekovih pravic in vladavine prava v Evropi. Najnovejše poročilo bo izšlo ravno v obdobju, ko bomo zaznamovali 25. obletnice slovenskega vstopa v organizacijo. Trendi so skrb vzbujajoči, demokratična varnost evropskih držav peša. Slovenija ni med največjimi državami članicami, a v Svetu Evrope se vpliv ne gradi zgolj na velikosti, ugled pa ne kupuje z velikostjo finančnega doprinosa. Slovenija zato lahko igra pomembno vlogo v skupnem, demokratičnem odgovoru na izzive našim skupnim načelom in vrednotam. Verjamem, da bo to tudi storila, z doslednim spoštovanjem teh načel in vrednot doma, pa tudi s primerno politično pozornostjo in močno podporo organizaciji, ki je bila ustanovljena zato, da v Evropi ne bi bilo več vojn.
