Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gostujoče pero

Demokracija v povolilni Ameriki

Miren prenos moči je bistveni element uspešnega ameriškega demokratičnega eksperimenta, starega več kot dvesto let.
Namesto da Američani dvomijo v demokratični proces v ZDA, bi bilo bolje, da bi mu zaupali in razumeli, da uradni rezultati potrebujejo čas in preverjanje. FOTO: David Swanson/Reuters
Namesto da Američani dvomijo v demokratični proces v ZDA, bi bilo bolje, da bi mu zaupali in razumeli, da uradni rezultati potrebujejo čas in preverjanje. FOTO: David Swanson/Reuters
10. 11. 2020 | 06:00
5:32
V demokratičnih družbah glas ljudstva določa volitve. Demokratični postopek v ZDA je leta 2016 izvolil predsednika Trumpa. Štiri leta pozneje, potem ko bodo prešteti in preverjeni vsi veljavni glasovi, bo prav ta postopek od njega zahteval, da to pristojnost mirno prenese na nekoga drugega. Jasno je, da bo od zdaj do imenovanja predsednika 20. januarja 2021 treba izvesti še številne tako volilne postopke v vseh zveznih državah kot tudi odločiti sodne bitke v ključnih zveznih državah, kjer bosta kandidata po uradnih rezultatih zelo blizu, da se razjasnijo vse negotovosti glede glasovanja na teh volitvah. Demokratični proces se ne opira le na zaupanje državljanov vanj, ampak tudi na njihovo potrpljenje s postopki, povezanimi z volitvami, ki so široko-obsežni in dolgotrajni. Prav zato je predsednik Trump morda zaključil prehitro, ko je trdil: »Če štejete zakonite glasove, zlahka zmagam.«

Miren prenos moči je bistveni element uspešnega ameriškega demokratičnega eksperimenta, starega več kot dvesto let. Če bi predsednik po izgubi na volitvah zavrnil odstop s svojega položaja, bi to neizmerno destabilizirajoče vplivalo na ameriško družbo. Takšen razplet bi pomenil, da je predsednik s seboj v prepad potegnil ameriški volilni sistem in demokracijo. Upajmo, da se to ne bo zgodilo.

image_alt
Vse o ameriških volitvah


Medtem pa je treba za uradno potrditev zmagovalca letošnjih ameriških predsedniških volitev prešteti in preveriti vse veljavne glasove, vključno s tistimi, prispelimi po pošti. Po podatkih Komisije za pomoč pri volitvah (angl. Election Assistance Commission – EAC) je na ameriških volitvah leta 2016 po pošti glasovalo manj kot pet odstotkov volivcev Severne Karoline, Pensilvanije in Wisconsina. Za primerjavo: letos je kar 1,2 milijona oziroma 21 odstotkov volivcev Severne Karoline, 2,6 milijona oziroma 37 odstotkov volivcev Pensilvanije in 1,2 milijona ali 34 odstotkov volivcev Wisconsina zaprosilo za glasovnice po pošti.

Zanimivo je, da imajo ameriške zvezne države za volitve ameriškega predsednika – kot tudi sočasnih volitev ameriških kongresnikov – vsaka svoj volilni zakon, ki ureja tudi glasovanje po pošti, pri čemer so volivci obvezani upoštevati zelo različna pravna pravila, zlasti tista, ki določajo, do kdaj se odda glas po pošti in kdaj mora glasovnica z njim prispeti na volilni urad. Medtem ko se posamezni zvezni volilni zakoni v številnih podrobnostih razlikujejo, jim je skupna določba, da je treba glasovnice za pošiljanje glasov po pošti poslati najpozneje do dneva volitev 3. novembra.

image_alt
Največja grožnja človeštvu


Ker se v Združenih državah Amerike glasovnice po pošti običajno začnejo šteti šele takrat, ko so preštete tiste glasovnice, ki so bile osebno oddane na volišču, je na letošnjih volitvah predsednik Trump po prvotno obetajočih neuradnih rezultatih opazno začel izgubljati prednost pred protikandidatom Bidnom že na noč 4. novembra. Ta razvoj dogodkov pri objavi neuradnih rezultatov glasov je postavljal številna vprašanja, zlasti med privrženci predsednika Trumpa.

A tak razplet ni presenetljiv glede na to, da so tisti Američani, ki so letos volili po pošti, v velikem deležu oddali glas za Joeja Bidna. Temu razkoraku med glasovanjem po pošti in na samih voliščih sta botrovala dva dejavnika. Prvič, Bidnovi volivci so bili bolj zaskrbljeni kot Trumpovi volivci glede morebitne izpostavljenosti covidu-19 na samih voliščih. Drugič, Trumpovi volivci so primerjalno opazno manj zaupali glasovanju po pošti, delno tudi zato, ker je predsednik Trump dvomil o tovrstnem glasovanju in jim je svetoval, da naj raje glasujejo osebno ali na volišču oddajo svoje glasovnice, ki so predhodno prispele po pošti.

Ameriška zvezna zakonodaja zveznim državam nalaga, da do 8. decembra razrešijo vsa postopkovna in pravna vprašanja, ki se nanašajo na volilni postopek. Tako imajo ameriške zvezne države več kot mesec dni časa od dneva volitev, da preštejejo veljavne glasovnice, rešijo morebitne sodne spore glede glasovanja, potrdijo rezultate in določijo svoje volilne elektorje. Američani pričakujejo, da se pri določanju sestave elektorjev upošteva tako zakonodaja na ravni zvezne države kot zvezna zakonodaja.

Namesto da Američani, vključno s svojim predsednikom, dvomijo in morda celo spodkopavajo demokratični proces v ZDA, bi bilo bolje, da bi zaupali svojemu volilnemu procesu in razumeli, da v luči zagotavljanja natančnosti, preglednosti in poštenosti uradni rezultati potrebujejo čas in preverjanje. Teh ne določa politika, tudi predsednik ZDA ne, temveč o njih odločajo glasovi državljanov, pri čemer zvezne volilne komisije nadzorujejo izvajanje zveznih volilnih pravil in sodišča rešujejo morebitne spore v zvezi s samim volilnim postopkom.

***
Tanja Porčnik je predsednica inštituta Visio in zunanja sodelavka na inštitutu Cato v ZDA.

Prispevek je mnenje avtorja in izraža nujno stališč uredništva.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine