(SATIRA) Gremo mi po svoje (in to s Triglavom)

Članice Evropske unije se nikakor ne morejo ogreti za kakršno koli akcijo. Zato prevzemajo pobudo vse bolj borbeno razpoloženi Slovenci, čeprav se, roko na srce, nikoli v zgodovini niso izkazali kot pretirano bojevit narod.

Le v nekaj svetlih trenutkih morda, ko se je bilo treba upreti sovražniku. Da pa bi z vojaško ladjo prebili izraelsko blokado in pristali v palestinskem pesku, no, tega si, oprostite rahlemu dvomu, v naši agenciji ne znamo najbolje predstavljati. Javila se je sicer večstočlanska humanitarno razpoložena posadka.

Večji problem je v prevoznem sredstvu. Naš ponos slovenske mornarice, ki so nam ga zasoljeno podtaknili ruski bratje v zameno za svoje dolgove, je namreč od konca leta 2020 v remontu. Običajne ladjedelnice v petih letih na novo zgradijo vsaj dve takšni ladji, kitajske pa štiri.

Večkrat so že napovedali njegovo vrnitev, zdaj jo napovedujejo za »jesen«. Pravi problem slovenskega vojaško-humanitarnega desanta na palestinsko obalo je v tem, da bodo do vplutja Triglava Palestinci težko preživeli. Nič nimamo proti sveti jezi, ki grabi pobudnike humanitarne akcije, ampak kanček zdrave pameti in kredibilnosti je ravno zaradi resnosti položaja vendarle toliko bolj nujen.

Naskok s Triglavom sploh ni edina presenetljivo bojevita novost slovenskega temperamenta. Vsaj toliko sape je celo prekaljenim vernikom vzela napoved duhovnega vikenda katoliške mladine, ki se bo zbrala v novodobni obliki angažirane molitve. Vikend bodo posvetili duhovni prestrelitvi. Kaj bi bilo tu čudnega! Samo odzvali so se na poziv pastirjev Janeza in Žana, utemeljiteljev prenovljenega širjenja prepričljivega evangelija. Včasih so si pomagali z inkvizicijo, križarskimi in domovinskimi vojnami, v nove čase vstopajo z novimi orodji, ki krepijo duha in vero v mir, pravičnost, dobroto in prevlado vsemogočnega.

Tudi slovenskemu prvemu ministru se je ob pohlevnosti svete Ursule in ob njeni popolni predanosti vase zaljubljenemu oranžnemu kralju pokazala Marija: »Če nočete vi, gremo mi po svoje!«

Potem ko je postalo jasno, da se je zdravstvena reforma izgubila v pragozdu. Potem ko kakih 15 novih železniških postaj ni pospešilo železniškega prometa in ni odpravilo zamud na tirih, ko so namesto odprtja novih cest zaprli stare, potem ko vsak mesec malce znižajo pokojnine, ko niso premaknili obalne hitre ceste in niti oskrbe z vodo, potem ko je življenje vsak dan le še malce gorkejše, no, potem se je Golob odločil nabrati nekaj dragocenih točk z embargom na, ne vemo povsem natančno, kaj.

Naskok s Triglavom sploh ni edina presenetljivo bojevita novost slovenskega temperamenta. FOTO: Roman Šipić/Delo

Istočasno je namreč ministrstvo za notranje zadeve odločilo, da bo kupilo dva helikopterja pri italijanski družbi Leonardo, ki je na isti listi orožarskih agresorjev. V isti sapi so na ministrstvu za obrambo že povedali, da se čisto vsemu orožju iz Izraela le ne bo dalo izogniti. Zato so protiorožarski prepovedi že dodali nekaj izjem.

Postalo je tudi nejasno, kako bo Slovenija nadzirala tranzit orožja skozi državo, če na papirjih piše »švicarske ure«, v zabojnikih pa so tempirane bombe, na primer.

Janez nas še ni razsvetlil s pravo resnico o lakoti v Gazi. Njegov veliki prijatelj in luč Zahoda Ne Tam Jahu (že ime ga svari, da ne bi smel tam jahati) nas prepričuje, da v Gazi ni nikakršnega stradanja.

Če sprejmemo njegovo tezo, bo moral priznati vsaj to, da so Palestinci prvovrstni filmski igralci, ki se do te mere vživijo v sestradance, kot bi ravnokar prišli iz Dachaua ali Auschwitza. Za te vloge palestinske verzije Trumanovega šova vsak dan umirajo in se pustijo vsak dan ustreliti. Te palestinske filmske »nadarjenosti« Janez Ivan še ni pohvalil.

Medtem so se v Evropo vrnili stari časi. Če so fašisti v vladi, potem so antifašisti seveda teroristi. Vsako protifašistično delovanje je komunistično, torej teroristično in na določen način »antisemitsko«. Pripadniki Levice so prepovedani in kartoteke bi morali tudi pri nas dopolniti vsaj tako, kot jih izpopolnjuje pravična avstrijska tajna policija.

Slovenci se nikoli v zgodovini niso izkazali kot pretirano bojevit narod. FOTO: Roman Šipić/Delo

S tega zornega kota bo treba še enkrat temeljito premisliti, kdo je koga zares napadel med drugo svetovno vojno: Nemci in domobranci slovensko državo ali partizani Nemce. Še en dokaz za zmedo so prav Slovenci, ki se že 1500 let pretvarjajo, da so uboge ovce, zdaj pa bojevito slačijo ovčje kožuhe in z orožjem razgaljajo svoj volčji tek. Tako smo dokončno razkrinkali nevarne podalpske agresorje, ki so tisoč let skrivali svojo pravo osvajalsko nrav.