Slovo

Na kablu moje namizne svetilke je z leseno ščipalko pripeto vabilce na maturantski ples. Na vabilu ni letnice. Za dijake nekega četrtega č je obstajal le njihov čas. »Pridite do roba,« je rekel. / Rekli so: »Strah nas je.« / »Pridite do roba,« je rekel. / Prišli so. / Potisnil jih je. / In so vzleteli. (G. Apollinaire) Pesem z brezčasnega vabila je natisnjena ob stoječem paru plesnih oblek, moške in ženske. Obleki sta prazni. *** V mojem domačem arhivu so štiri knjige maturantov. Ob skorajšnji razglasitvi maturitetnih rezultatov dobim peto. Dvajset let, pet generacij maturantov, ki sem jim bila razredničarka. Knjige izhajajo od preloma tisočletja dalje, tako da imam tiste od prej le v spominu in škatli fotografij. Opažam, da gre tudi za prelom v glavi, saj se z dijaki prejšnjega ...