Brexit z veliko začetnico
Theresa May ima priložnost, da napovedane katastrofalne volilne izide izkoristi za časten umik s položaja.
Odpri galerijo
Brexit. FOTO: Marko Kočevar
Vprašanje Evrope je bilo usodno za zadnje tri britanske konservativne predsednike vlad, in kot kaže, bo tudi za četrtega. Še večja ironija je, da utegne do odstopa Therese May privesti izid tokratnih volitev v evropski parlament, na katerih bodo Britanci, razočarani nad stanjem britanske politike, glasovali za brexit z veliko začetnico.
Evropske volitve bodo letos, tako kot vedno do zdaj, v več državah Evropske unije priložnost za protest proti vladajočim nacionalnim strankam, ki so se iz takšnih ali drugačnih vzrokov zamerile volivcem. To je ena največjih hib volitev, ki potekajo od leta 1979, in ni nič drugega kot posledica prevlade nacionalne politične sfere nad občeevropsko.
Protestno glasovanje nikjer ne bo tako izrazito kot na Otoku, kjer so volitve izvedli že včeraj in kjer bo vladajoča konservativna stranka po napovedih zabeležila svoj najslabši rezultat v zgodovini. Vzrok za to je brexit, ki tri leta po referendumu, na katerem je 52 odstotkov britanskih volivcev podprlo izstop Združenega kraljestva iz EU, ostaja neuresničena obljuba.
Največji delež protestnih glasov bo tokrat odšel v roke Nigela Faragea, britanskega evroposlanca, ki bo s svojo novoustanovljeno enoproblemsko stranko Brexit evropske volitve po napovedih končal na prvem mestu, daleč pred konservativci in opozicijskimi laburisti ter tudi proevropskimi strankami, kot so liberalni demokrati, ki zagovarjajo razveljavitev referenduma iz leta 2016.
Vzpon nove evroskeptične sile tvega, da bo popolnoma spremenil britansko politiko in jo naredil bolj razdrobljeno, radikalnejšo in s tem – kar je ironija vseh ironij – še nekoliko bolj evropsko.
A kaj, ko je konservativna vlada, ki je bila izvoljena izključno z namenom, da uresniči izid referenduma, povsem paralizirana. Težava ni samo premierka Theresa May, ki ima priložnost, da napovedane katastrofalne volilne izide končno izkoristi za časten umik s položaja, ampak nezmožnost konservativcev, da dosežejo konsenz glede vprašanja, ki stranko in britansko desnosredinsko politiko razdvaja že vse od časov Margaret Thatcher.
Preberite še: Politična zapuščina Therese May je zapečatena
Evropske volitve bodo letos, tako kot vedno do zdaj, v več državah Evropske unije priložnost za protest proti vladajočim nacionalnim strankam, ki so se iz takšnih ali drugačnih vzrokov zamerile volivcem. To je ena največjih hib volitev, ki potekajo od leta 1979, in ni nič drugega kot posledica prevlade nacionalne politične sfere nad občeevropsko.
Protestno glasovanje nikjer ne bo tako izrazito kot na Otoku, kjer so volitve izvedli že včeraj in kjer bo vladajoča konservativna stranka po napovedih zabeležila svoj najslabši rezultat v zgodovini. Vzrok za to je brexit, ki tri leta po referendumu, na katerem je 52 odstotkov britanskih volivcev podprlo izstop Združenega kraljestva iz EU, ostaja neuresničena obljuba.
Največji delež protestnih glasov bo tokrat odšel v roke Nigela Faragea, britanskega evroposlanca, ki bo s svojo novoustanovljeno enoproblemsko stranko Brexit evropske volitve po napovedih končal na prvem mestu, daleč pred konservativci in opozicijskimi laburisti ter tudi proevropskimi strankami, kot so liberalni demokrati, ki zagovarjajo razveljavitev referenduma iz leta 2016.
Vzpon nove evroskeptične sile tvega, da bo popolnoma spremenil britansko politiko in jo naredil bolj razdrobljeno, radikalnejšo in s tem – kar je ironija vseh ironij – še nekoliko bolj evropsko.
A kaj, ko je konservativna vlada, ki je bila izvoljena izključno z namenom, da uresniči izid referenduma, povsem paralizirana. Težava ni samo premierka Theresa May, ki ima priložnost, da napovedane katastrofalne volilne izide končno izkoristi za časten umik s položaja, ampak nezmožnost konservativcev, da dosežejo konsenz glede vprašanja, ki stranko in britansko desnosredinsko politiko razdvaja že vse od časov Margaret Thatcher.
