Izstopiš lahko kadarkoli ... če ti voznik odpre
Najbolj nenavadno je, da se sploh še kdo hoče peljati v avtobusu, imenovanem BiH, in da ne vpijejo vsi državljani: »Ima izać'«!
Odpri galerijo
Foto Bla Samec/delo
Najprej kratko pojasnilo. Kot otrok sem velik del šolskih počitnic preživel pri starih starših v Bosni in Hercegovini. Tja sem se navadno peljal z očetom, voznikom avtobusa. Ena od mojih prvih asociacij na Bosno in znamenje, da ste na ozemlju BiH, je bil vzklik: »Ima izać'!«
S tem so potniki voznika opozarjali, naj odpre vrata, da bi radi izstopili, in sicer sploh ne nujno na postajališču. Voznik avtobusa ni imel veliko izbire, če je le lahko varno ustavil, je ustavil in potnika izpustil, da ne bi vsi poslušali paničnega vpitja potnika, ki si je želel izstopiti.
»Ima izaći« je tudi geslo prve parade ponosa, ki jo 15 aktivistov načrtuje 8. septembra letos v Sarajevu. Prvi odzivi na napoved dogodka, ki promovira pravice pripadnikov LGBT+ skupnosti, so, ne tako nepričakovano ostri, prišli iz pričakovane smeri, iz vrst kantonalne SDA (Stranka demokratične akcije, ki jo je ustanovil Alija Izetbegović) v Sarajevu, ki jo skrbi za tradicionalne vrednote in si ne želi živeti v družbi, kjer manjšina lahko organizira svojo prireditev in se z njo postavi v bran svojim pravicam.
Poslanka v kantonalni skupščini iz SDA je celo javno pozvala, naj se »takšne ljudi« izolira in umakne čim dlje od njihovih otrok in družbe. Stranka, ki na papirju zagovarja vse evropske vrednote, poslanke ni okrcala, ampak se ji je postavila v bran.
Kdor redno spremlja dogajanje v BiH, nad takšnim odzivom iz vrst ene od vladajočih strank v eni od najrevnejših držav Evrope ne more biti presenečen.
Da bi vedeli, kako slabo deluje pravna država v BiH, ni treba biti pripadnik katerekoli manjšine, dovolj je biti delavec s povprečno plačo, ki zboli in si v nedelujočem javnem zdravstvu ne more privoščiti zdravljenja, ali človek, ki mu na njegovem zemljišču brez njegovega dovoljenja nekdo začne graditi vikend. Branje črne kronike v časopisih v BiH zahteva močan želodec.
Zato, ker je tam težko vsem, se ne gre čuditi, da je v BiH še toliko težje lezbijkam, gejem, biseksualnim in transspolnim osebam, ki, zbrani v LGBT+ skupnost, poskušajo pripraviti parado. Kdorkoli vztraja v državi, kjer vladata revščina in korupcija, kjer se spodobna služba kupuje, je pogumen človek.
Kdor je pripadnik LGBT+ skupnosti in si upa stopiti na cesto ter na glas zahtevati svoje pravice, je pravi heroj. Najbolj nenavadno je, da se sploh še kdo hoče peljati v avtobusu, imenovanem BiH, in da ne vpijejo vsi državljani: »Ima izać'«!
Pripadniki LGBT+ skupnosti v BiH imajo srečo, da parado pripravljajo v prestolnici BiH. Sarajevo je, kljub vojnim ranam in po vojni precej spremenjeni podobi, ohranilo kozmopolitsko naravo.
»Seveda bo še več javnih obsodb, tudi groženj na družbenih omrežjih, a nasilja ne bo. Ne zato, ker Sarajevo podpira LGBT+ skupnost, ampak zato, ker smo Sarajevčani takšni, da nikogar ne briga, kaj počno drugi,« pravi moj prijatelj Armin. Če se je v Sarajevo lahko vrnila in tam doštudirala nečakinja Radovana Karadžića, ni vrag, da ne bodo mirno pospremili svojih someščanov na sprehodu za osnovne pravice.
S tem so potniki voznika opozarjali, naj odpre vrata, da bi radi izstopili, in sicer sploh ne nujno na postajališču. Voznik avtobusa ni imel veliko izbire, če je le lahko varno ustavil, je ustavil in potnika izpustil, da ne bi vsi poslušali paničnega vpitja potnika, ki si je želel izstopiti.
»Ima izaći« je tudi geslo prve parade ponosa, ki jo 15 aktivistov načrtuje 8. septembra letos v Sarajevu. Prvi odzivi na napoved dogodka, ki promovira pravice pripadnikov LGBT+ skupnosti, so, ne tako nepričakovano ostri, prišli iz pričakovane smeri, iz vrst kantonalne SDA (Stranka demokratične akcije, ki jo je ustanovil Alija Izetbegović) v Sarajevu, ki jo skrbi za tradicionalne vrednote in si ne želi živeti v družbi, kjer manjšina lahko organizira svojo prireditev in se z njo postavi v bran svojim pravicam.
Poslanka v kantonalni skupščini iz SDA je celo javno pozvala, naj se »takšne ljudi« izolira in umakne čim dlje od njihovih otrok in družbe. Stranka, ki na papirju zagovarja vse evropske vrednote, poslanke ni okrcala, ampak se ji je postavila v bran.
Kdor redno spremlja dogajanje v BiH, nad takšnim odzivom iz vrst ene od vladajočih strank v eni od najrevnejših držav Evrope ne more biti presenečen.
Da bi vedeli, kako slabo deluje pravna država v BiH, ni treba biti pripadnik katerekoli manjšine, dovolj je biti delavec s povprečno plačo, ki zboli in si v nedelujočem javnem zdravstvu ne more privoščiti zdravljenja, ali človek, ki mu na njegovem zemljišču brez njegovega dovoljenja nekdo začne graditi vikend. Branje črne kronike v časopisih v BiH zahteva močan želodec.
Zato, ker je tam težko vsem, se ne gre čuditi, da je v BiH še toliko težje lezbijkam, gejem, biseksualnim in transspolnim osebam, ki, zbrani v LGBT+ skupnost, poskušajo pripraviti parado. Kdorkoli vztraja v državi, kjer vladata revščina in korupcija, kjer se spodobna služba kupuje, je pogumen človek.
Kdor je pripadnik LGBT+ skupnosti in si upa stopiti na cesto ter na glas zahtevati svoje pravice, je pravi heroj. Najbolj nenavadno je, da se sploh še kdo hoče peljati v avtobusu, imenovanem BiH, in da ne vpijejo vsi državljani: »Ima izać'«!
Pripadniki LGBT+ skupnosti v BiH imajo srečo, da parado pripravljajo v prestolnici BiH. Sarajevo je, kljub vojnim ranam in po vojni precej spremenjeni podobi, ohranilo kozmopolitsko naravo.
»Seveda bo še več javnih obsodb, tudi groženj na družbenih omrežjih, a nasilja ne bo. Ne zato, ker Sarajevo podpira LGBT+ skupnost, ampak zato, ker smo Sarajevčani takšni, da nikogar ne briga, kaj počno drugi,« pravi moj prijatelj Armin. Če se je v Sarajevo lahko vrnila in tam doštudirala nečakinja Radovana Karadžića, ni vrag, da ne bodo mirno pospremili svojih someščanov na sprehodu za osnovne pravice.
