V nadaljevanju preberite:

Poldrugo leto po inavguraciji se je hrvaški predsednik Zoran Milanović odločil obiskati Bosno in Hercegovino, državo, s katero ima Hrvaška najdaljšo kopensko mejo. In povzročil obilico slabe volje v uradnem Sarajevu, ki se mu je sicer ognil v velikem loku, saj je obiskal zgolj kraje, kjer živijo Hrvati – oziroma obiskal je le Hercegovino. Pa še nekaj malega je žalil.

Položaj Hrvatov v BiH je že vrsto let prvovrstna tema hrvaške zunanje politike. Uradni Zagreb si že dlje časa prizadeva za večji vpliv Hrvatov, ki so sicer v BiH številčno najšibkejši. Toda po daytonskem sporazumu obstajata v državi le dve entiteti: Republika srbska in Federacija BiH s (pretežno) bošnjaškim in hrvaškim prebivalstvom. Ta ureditev ima svoja pravila, ki jih Zagreb dojema kot anomalije.