Kot se je pokazalo med begunsko krizo, je za EU eksistencialnega pomena, da ne podlega nacionalizmu.
Galerija
Niti nov sistem ni jamstvo, da se na zunanjih mejah ne bi ponavljala katastrofa, kot je bila zadnja leta Moria na grškem otoku Lezbosu, ko ljudje ne morejo ne naprej ne naza. FOTO: Yara Nardi/Reuters
Da je evropska komisija dolgo odlašala z objavo predloga novega azilnega in migracijskega pakta, je bilo očitno znamenje velike kočljivosti teme. Migracije so na stari celini, obremenjeni s številnimi tveganji, postale ločnica tako znotraj samih držav kot v odnosih med njimi. Zato je leto 2015, ko je izbruhnila velika begunska kriza, eden od mejnikov v povojni zgodovini evropske integracije.
Pet let pozneje temeljna vprašanja še zdaleč niso rešena. Skupnega razumevanja solidarnosti ni. Držav, ki bi najraje videle, da bi bila pri delitvi begunskega bremena dovoljena neomejena sebičnost, je čedalje več. Tudi Slovenija, ki je bila v preteklih letih pripravljena sprejeti vsaj nekaj nesrečnikov iz grških ali italijanskih taborišč, se je pridružila skupini najbolj dvomljivih.
Evropska ...
| Komentarji
Komentarji