Preden poči iz najtežjega topa
Za koalicijo in njeno pogodbeno članico bo prišel proračunski trenutek resnice čez slaba dva meseca.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Sloveniji sta zadnji dve leti poleg nadpovprečne gospodarske rasti in zgodovinsko visoke zaposlenosti prinesli tudi obilne javnofinančne prilive, ki so bili prava proračunska in politična mana z neba tudi za Šarčevo vlado. Ob višanju slovenskega BDP, ki gre proti 50 milijardam evrov in čez, so apetiti proračunskih porabnikov razumljivo močno narasli in popravljene so bile nekatere pretekle krivice.
Vladajoči so tako že lahko poskrbeli za dvig standarda ljudi z minimalno plačo, brezposelnih, upokojencev, zaposlenih v javnem sektorju. Ob tem so v nastajanju spremembe davčne zakonodaje, ki prinašajo nekatere dodatne davčne bombone srednjemu razredu, za sprejetje politično zahtevnejših ukrepov (nepremičninski davek, morda tudi socialna kapica) pa vlada še zbira voljo in pogum in jih prestavlja v prihodnost.
Glavni politični akterji se zdaj že prizadevno taktično vkopavajo pred jesensko proračunsko bitko. Morebitna vezava zaupnice vladi na sprejetje proračuna, o kateri menda razmišlja premier Šarec, je napoved uporabe najtežjega topa iz politične orožarne, ki naj bi preventivno discipliniral čezmerne porabniške želje v koaliciji in še dodatne zahteve Levice. Želja proračunskih porabnikov je že zdaj za dobre pol milijarde evrov več, kot predvideva državni proračun za leto 2020, s skoraj 10,5 milijarde izdatkov daleč najobilnejši v slovenski zgodovini.
Za koalicijo in njeno pridruženo pogodbeno članico bo prišel proračunski trenutek resnice čez slaba dva meseca. Sredi septembra, pred dokončnim sprejetjem proračunov za prihodnji leti na vladi, bo pač Umar, tako kot vsako leto, pripravil jesensko gospodarsko napoved. Če bo v njej znižal obete rasti za letos in za naprej – kar upoštevajoč zadnje ugotovitve Banke Slovenije, da se na trgu dela kažejo prvi znaki umiritve rasti zaposlenosti, ni neverjetno – bo bržkone treba ustrezno prilagoditi proračunsko porabo.
Na to v intervjuju za naš časnik opozarja tudi varuh državnih financ, minister Bertoncelj. In že vnaprej napoveduje, da proračunov, ki ne bi bili skladni s fiskalnim pravilom, ne bo podpisal. Vedno pregovorno vroča politična jesen tako utegne biti letos zares precej pregreta.
Vladajoči so tako že lahko poskrbeli za dvig standarda ljudi z minimalno plačo, brezposelnih, upokojencev, zaposlenih v javnem sektorju. Ob tem so v nastajanju spremembe davčne zakonodaje, ki prinašajo nekatere dodatne davčne bombone srednjemu razredu, za sprejetje politično zahtevnejših ukrepov (nepremičninski davek, morda tudi socialna kapica) pa vlada še zbira voljo in pogum in jih prestavlja v prihodnost.
Glavni politični akterji se zdaj že prizadevno taktično vkopavajo pred jesensko proračunsko bitko. Morebitna vezava zaupnice vladi na sprejetje proračuna, o kateri menda razmišlja premier Šarec, je napoved uporabe najtežjega topa iz politične orožarne, ki naj bi preventivno discipliniral čezmerne porabniške želje v koaliciji in še dodatne zahteve Levice. Želja proračunskih porabnikov je že zdaj za dobre pol milijarde evrov več, kot predvideva državni proračun za leto 2020, s skoraj 10,5 milijarde izdatkov daleč najobilnejši v slovenski zgodovini.
Za koalicijo in njeno pridruženo pogodbeno članico bo prišel proračunski trenutek resnice čez slaba dva meseca. Sredi septembra, pred dokončnim sprejetjem proračunov za prihodnji leti na vladi, bo pač Umar, tako kot vsako leto, pripravil jesensko gospodarsko napoved. Če bo v njej znižal obete rasti za letos in za naprej – kar upoštevajoč zadnje ugotovitve Banke Slovenije, da se na trgu dela kažejo prvi znaki umiritve rasti zaposlenosti, ni neverjetno – bo bržkone treba ustrezno prilagoditi proračunsko porabo.
Na to v intervjuju za naš časnik opozarja tudi varuh državnih financ, minister Bertoncelj. In že vnaprej napoveduje, da proračunov, ki ne bi bili skladni s fiskalnim pravilom, ne bo podpisal. Vedno pregovorno vroča politična jesen tako utegne biti letos zares precej pregreta.
