Odprto pismo samostanu Pleterje (3)

Prior Edgar je bil radoživ človek, ki je vsako leto odhajal v centralo v Chartreuse.
Fotografija: Na kartuzijo Pleterje pa se zmeraj spomnim, ko vidim velike družinske hruške. Foto Dejan Javornik/Slovenske novice
Odpri galerijo
Na kartuzijo Pleterje pa se zmeraj spomnim, ko vidim velike družinske hruške. Foto Dejan Javornik/Slovenske novice

Črt Škodlar me je v pismih bralcev s svojim zapisom Odprto pismo samostanu Pleterje (Delo, 4. julija, stran 8) spomnil na davne čase.

Črtov in moj oče sta bila prijatelja do smrti. Na kartuzijo Pleterje pa se zmeraj spomnim, ko vidim velike družinske hruške. Vsako jesen smo dobili iz kartuzije zabojček teh hrušk in mama je za sladico pri kosilu olupila in razdelila med nas po eno hruško. Z zabojčkom je prispel tudi zabojček s steklenicama chartreusa – zelenega in rjavega – a to smo odkrili po puberteti.

Dr. Josip Edgar Leopold, prior kartuzije do 1969, je bil zanimiv človek. Nisem preverjala, kaj govori o tem samostanska spletna stran, sem pa pogledala v Slovensko enciklopedijo. Vsekakor na teh dveh javnih mestih ni povedano vse. Na primer, da je bil prior prisiljen iti v samostan leta 1923. In bil nekako sedem let izoliran v svoji celici (zaporu), ker naj bi poneveril v Zagrebu cerkveni denar. Tako sem slišala.

Povedali pa so mi tudi, da so se v kartuziji namestili med vojno domobranci (hkrati je prior skrival ranjence, ženske in otroke v rezervoarju za vodo), zato so samostan napadli partizani, pregnali belogardiste in rešili skrite ljudi. Zaradi njih je prior Edgar pod Nemci skoraj izgubil glavo. Zaradi njih je prior Edgar po vojni samostan tudi ponovno posvetil.

Prior Edgar je bil radoživ človek, ki je vsako leto preko Ženeve odhajal v centralo v Chartreuse (pri Grenoblu). Mislim, da je mojega očeta Josipa Vidmarja seznanil s priorjem igralec Ivan Levar in on je tudi poskrbel, da sta si Josip in Nada Vidmar ogledala samostan pred Titom in Jovanko.

Prior je očetu namignil, da si samostan lahko ogleda vsak suveren s svojo soprogo. To je edina priložnost, da ženske vstopijo v zaprti del samostana. Med vladarske pravice spada predsedniška pomilostitev, ki jo je oče imel od leta 1946 do 1952, zato je šla lahko v samostan njegova žena z dvema »dvornima damama«. »Posrednik« Ivan Levar je zahteval, da je ena od dvornih dam njegova žena Liza Levar. Druga dvorna dama je bila Nada Kozak, žena Ferda Kozaka, takratnega kulturnega ministra.

Po poroki z Jovanko je tudi Tito odšel na ogled v samostan. V spominu imam, da je bila ena od Jovankinih »dvornih dam« Pepca Kardelj. Ne vem pa, če imam prav.

Preberite še:

Komentarji: