Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

V podporo Civilni iniciativi Tržnice ne damo

S problematiko ljubljanske tržnice se ukvarjava že od od decembra 2009.
Arheologi in ZVKDS že več kot desetletje in pol dobro vedo, kaj se skriva po tlakom tržnice, nekdanjega frančiškanskega samostana, saj o tem obstaja dobro ohranjena sodobna arhivska dokumentacija. FOTO MAVRIC PIVK
Arheologi in ZVKDS že več kot desetletje in pol dobro vedo, kaj se skriva po tlakom tržnice, nekdanjega frančiškanskega samostana, saj o tem obstaja dobro ohranjena sodobna arhivska dokumentacija. FOTO MAVRIC PIVK
Milan Kovač, u. d.i. a, Peter Kerševan, u. d. i. a.,Ljubljana
15. 10. 2022 | 05:00
15. 10. 2022 | 06:49
5:14

V podporo Civilni iniciativi Tržnice ne damo želiva ljubljanskega župana opomniti na najine predloge, ki sva jih prezentirala v brošuri o zaščiti in predstavitvi srednjeveške Ljubljane, brošuro pa naslovila tudi na gospoda župana Jankoviča in podžupana Janeza Koželja – žal brez odgovora.

S problematiko območja ljubljanske tržnice se ukvarjava že od od prve predstavitve MOL, decembra 2009, torej pred skoraj trinajstimi leti. Problematika PCL (Potniškega centra Ljubljana) s predvidenim železniškim tovornim prometom skozi središče Ljubljane in alternativo, cenejšo in okolju prijaznejše južno-vzhodno obvoznico, je podobna problematiki garaže pod tržnico v primerjavi s cenejšo in okolju prijaznejšo alternativo garaž pod grajskim hribom. Ne o enem in ne o drugem gospod župan noče nič slišati. Uporno vztraja pri uničenju arheološke dediščine pod tržnico, žal s pomočjo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki producira kulturnovarstvena soglasja kar po tekočem traku, kot to narekujeta MOL in Ministrstvo za kulturo RS.

Arheologi in ZVKDS že več kot desetletje in pol dobro vedo, kaj se skriva po tlakom tržnice, nekdanjega frančiškanskega samostana, saj o tem obstaja dobro ohranjena sodobna arhivska dokumentacija. Kako je torej mogoče spreminjati kulturnovarstvena soglasja? Zadnje soglasje, podano na zahtevo MOL v aprilu 2022, omogoča arheološke raziskave sočasno z gradnjo. Žal žlička ne more kaj dosti proti težkim gradbenim strojem in tako bo gradnja garaže pod tržnico še ena zgodba o uničenju neprecenljive kulturne dediščine v našem mestu, prestolnici RS. Že več kot desetletje se planira dogradnja Mahrove hiše, ki nikoli ni segala preko vzhodnega mestnega obzidja. Zgrajena je bila leta 1785 na mestu orjaške mestne žitnice, od leta 1834 je bilo v njej gostišče Bahabirt, pa tudi odvetniška pisarna s stanovanjem advokata Crobatha, kjer je služboval tudi naš France Prešeren. Tu se je rodil burbonski princ in pretendent za španski prestol, gost je bil maršal Radezky, pa tudi srbski knez Miloš Obrenović.

Skoraj dvesto let staro zgradbo naj bi MOL predelal v pisarne, kar je za moderno administrativno zgradbo prav neprimerno početje. V pritličju in kleti načrtuje MOL posodobljeno tržnico. V kleti se bo mešal promet trgovcev tržnice s servisnimi vozili in frekventnimi vozili obiskovalcev administrativne zgradbe. Uničene pa bodo obokane kleti nekdanjega samostana, ostanek potresa leta 1895. Garaže v neposredni bližini tržnice so prazne. Pa vendar naš župan potrebuje garažna mesta – baje za planirani hotel v Kresiji.

Za projektiranje je MOL do sedaj izplačal projektni organizaciji Kombinat d. o. o. 1,5 milijona evrov, letos pa podpisal pogodbo z novim projektantom za dodatnih 1,2 milijona evrov, skupaj torej 2,7 milijona evrov, astronomsko plačilo, vsaj petkrat preplačano v primerjavi s tujino. In če dodamo še stroške dosedanjih arheoloških raziskav, do sedaj potrošeni znesek zadostuje za gradnjo 200 parkirnih mest v grajskem hribu. Koliko bi stalo parkirno mesto v garaži pod tržnico, še ni jasno, znana pa je približna cena garažnega mesta pod Kongresnim trgom – 35.000 evrov. Garažno mesto v grajskem hribu v Salzburgu pa je stalo le 17.500 evrov. Projekt garaže pod grajskim hribom je izdelal projektni biro Ambient pred več kot desetletjem, a ga MOL še ni utegnil analizirati.

Gospod župan opozarja, da je potrebna posodobitev tržnice. To je res in izdelala sva predlog posodobitve tržnice brez podzemnih garaž. Bogato arheološko dediščino želiva ohraniti v sklopu vzhodnega srednjeveškega obzidja. Projekt podpira mednarodna organizacija EWT (European Walled Towns), ki pričakuje po dveh letih odgovor gospoda župana.

Bogato arheološko dediščino želiva predstaviti v srednjeveškem muzeju po zgledu švedskega Medeltidsmuseuma v Stockholmu, ki je nadomestil garažo, namenjeno parlamentarcem. Prikazuje dediščino nekdanjega frančiškanskega samostana. Projekt srednjeveškega muzeja je odlična turistična investicija, vsekakor primernejša kot garaža, kar bi moralo biti jasno tudi dobremu gospodarstveniku.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine