Polemika o Prazničnih pripombah

To je zelo dober, a redek primer soočanja mnenj, ki kultivira javnost z vzorno kombinacijo štirih deliberacijskih vsebin.
Fotografija: Raziskovalci javnega mnenja so izmerili, kako slovenska javnost na petstopenjski lestvici vrednoti določene pojme, na primer  »slovensko domobranstvo« in »slovenski partizani« . Fotodokumentacija Dela
Odpri galerijo
Raziskovalci javnega mnenja so izmerili, kako slovenska javnost na petstopenjski lestvici vrednoti določene pojme, na primer  »slovensko domobranstvo« in »slovenski partizani« . Fotodokumentacija Dela



Polemika, ki sta jo sprožila Alenka Puhar s kolumno Praznične pripombe in Blaž Mesec s svojim odzivom nanjo, je zelo dober, a redek primer soočanja mnenj, ki kultivira javnost z vzorno kombinacijo štirih deliberacijskih vsebin. Te so: informacije, transparentnost vrednot, osebna refleksija in odsotnost diskvalifikacij.

Isto velja za vse druge udeležence te polemike. Zaradi njene pomembnosti in tudi tragičnosti (nihče nima iluzij, da se lahko poenotimo) bi opozoril še na stališča v slovenskem javnem mnenju, da lažje razumemo kontekst. Odnos do domobrancev, partizanov, naroda, kapitalizma, socializma in do družbenih neenakosti se v raziskavah slovenskega javnega mnenja meri že od osamosvojitve dalje (vir: Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri FDV). Poglejmo, kako slovenska javnost vrednoti naštete pojme na petstopenjski lestvici.

Prikazujem samo deleže pozitivnega vrednotenja (pozitivno ter zelo pozitivno), kot so bili izmerjeni leta 1995 in (druga številka) leta 2015: »slovensko domobranstvo« s 14,6 v letu 1995 na 17,8 odstotka v letu 2015; »slovenski partizani« z 68,3 na 45,8 odstotka; »majhne socialne razlike« s 73,2 na 82,6 odstotka; »kapitalizem« s 24,6 na 11,4 odstotka; »socializem« s 30,9 na 38,2 odstotka in »narod« z 89 na 68,7 odstotka.