V članku preberite:

»Nisem še srečala srečnega človeka – brez sočloveka,« je misel, ki jo je ob zaključku najinega dopisovanja zapisala Anita Ogulin, humanitarka, ki je s sodelavci v mnogih letih pustila velik dobrodelen pečat v naši družbi. Najin načrt, da se srečava v živo, je v nedoločeno prihodnost potisnila bolezen, ki jo je prisilila v nov krog zdravljenja. »Odkar sem svojo bolezen sprejela kot del preostanka svojega življenja, mi je lažje, imam močno voljo do življenja,« pravi dolgoletna predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki v teh dneh prejema številna sporočila podpore z vseh koncev. Priznanje za njeno predano delo je tudi zlati red za zasluge, ki ga je ta teden prejela iz rok predsednice države. Deli ga s svojimi sodelavci, s katerimi so bili mnogo let skupaj v dobrem in slabem.