V nadaljevanju preberite:

Je dekan fakultete za znanosti o okolju in vodja centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan in direktor podjetja Haze Instruments. Z dr. Grišo Močnikom, strokovnjakom za kakovost zraka in podnebne spremembe, smo se pogovarjali o tem, zakaj sta največji slovenski mesti po onesnaženosti zraka zelo visoko v evropskem merilu, kaj bi lahko naredili, da bi bil zrak v Sloveniji bolj čist, kakšne so razmere po svetu in kakšna je povezava med onesnaženostjo in podnebnimi spremembami.

Močnik rad uporablja svoje znanje v praksi, zato je beseda tekla tudi o njegovem sodelovanju z letalcem Matevžem Lenarčičem. Ker je član vladnega podnebnega sveta, pa smo se dotaknili še podnebnega zakona. V torek so ga v državnem zboru z 51 glasovi za in 30 proti sprejeli brez sprememb, ki so jih predlagali podnebni svet in nevladne okoljevarstvene organizacije.

Koliko ljudi umre zaradi onesnaženega zraka v Sloveniji?

Epidemiološki modeli kažejo, da približno 1400 na leto. To je dvajsetkrat več kot v prometnih nesrečah [lani 68]. Razlika je, da so prometne nesreče videti grozljivo, zaradi onesnaženega zraka pa ljudje umirajo tiho. Zanje razen sorodnikov ne ve nihče. Poleg tega ljudje, ki zbolijo, ali pa zbolijo njihovi otroci, ostanejo doma. Zato so posredni ekonomski stroški onesnaženega zraka gromozanski.