Ljudje so jih preprosto vzljubili

»Svetovno srečanje prijateljev spačkov je prijateljstvo. Ni klasičen avtomobilski dogodek, ampak druženje. Tudi naš klub poudarja takšne vrednote, pomoč in sodelovanje. Doslej smo imeli ogromno dogodkov in nikjer ni bilo neprijetnosti. Ljudje se imajo dobro, se družijo, ni pomembno, kaj si in kdo si.« Tako nam je smisel velikega srečanja spačkov, ki ta teden poteka na športnem letališču v Postojni, opisal predsednik Citroën kluba Robert Zupančič, ki prireditev organizira. Gre za bienalni dogodek, ki poteka že od leta 1975. Enkrat je že bil pri nas, pred dvema desetletjema v Mariboru.

Zupančič je pripeljal lepo modro diano, enega od Citroënovih modelov, ki so izšli iz spačka. Lepih spačkov je med približno 2500 primerki, ki so se zbrali v Postojni, še ogromno. So pa tudi kakšni zelo posebni, ki hočejo tako ali drugače izstopati, pa naj gre za barvo, barvno kombinacijo, napis, poseben poudarek ali dodaten element.

Od sahare do charlestona

Ko zapeljete z avtoceste na izvoz za Postojno in nadaljujete proti Pivki, se vam z nadvoza odpre pogled na travnato športno letališče, ki je v teh dneh živahen avtokamp, v katerem so zbrani spački in njihovi lastniki. Citroën klub je imel veliko dela, da je celotno območje pripravil za začasno bivanje; te dni za vse skupaj skrbi okoli tristo njihovih prostovoljcev. Dogaja se veliko zanimivih stvari, od spretnostnega parkiranja do bližnje razstave, ki spominja na čase, ko so citroëni nastajali pri nas.

Citroën je izdelal ogromno spačkov, kar pet milijonov, nastajali pa so od leta 1948 do 1990. Sicer bi jih izdelovali že prej, pa je načrte za TPV (tout petit voiture) prekinila druga svetovna vojna. Po njej se je proizvodnja le začela. Citroën 2CV je bil majhen avtomobil z zračno hlajenim dvovaljnim motorjem v ležečem položaju, s prostornino 375 kubičnih centimetrov in devetimi konjskimi močmi, ki je lahko dosegel največjo hitrost 50 km/h. Z leti so ga posodabljali in je bil malce bolj zmogljiv, tja do moči 30 konjev. Ob današnjih avtih zapišemo, da so lahki, če masa ni večja od ene tone, spaček tehta 560 kilogramov.

Model je dobil kar nekaj različic, najbolj posebna je bila sahara, ki je imela poleg sprednjega še zadnji motor in štirikolesni pogon. V osemdesetih je bila priljubljena izvedba charleston v rdeče-črni kombinaciji. Takšnih še danes vidite kar nekaj, tako kot na srečanju tudi dostavno izvedenko fourgonette.

Cenjeni starodobnik

Proizvodno obdobje je bilo res dolgo in tudi zato se je spaček tako zasidral v spomin. Nekaj časa so ga sestavljali celo pri nas, po licenci jih je v Kopru izdeloval Tomos. Spaček je bil delavski avto, preprost za vzdrževanje, ljudje pa so ga vzljubili. Takšnih avtomobilov vsaj v Evropi ni prav veliko. Seveda nam na misel prideta še mnogo bolj množični Volkswagnov hrošč ali pa Renaultova katrca, ki sta tudi imela dolgo življenjsko dobo in imata še danes številne oboževalce.

Nimamo podatka, koliko spačkov še vozi po svetu, morda jih je v Sloveniji kakih 1000 do 1500. Seveda lastniki večine ne uporabljajo za vsakdanja opravila, pogosto le za posebne priložnosti, nekateri so le spravljeni in skrbno varovani. Po drugi strani je za spačka vendarle mogoče dobiti povsem nove nadomestne dele. Če pa bi si radi kupili obnovljenega, to ni več delavski avto, temveč cenjeni starodobnik: kadar je stanje brezhibno, velja tudi 20 tisočakov.

Zapisali smo, da je bil spaček utilitaren avtomobil, z leti pa je imel tudi že pridih zabavnega modela. Imel je tudi filmske vloge; medtem ko je James Bond v glavnem uporabljal hitre športne avte, se je potem, ko je v filmu Samo za tvoje oči enega takšnih uničil, po hribovitih cestah reševal s spačkom, ki je bil za film malce dodelan.

Kot rečeno, se je spačkovo proizvodno življenje končalo leta 1990, ko so zadnjega izdelali na Portugalskem. Po tistem se je že kdaj omenjalo, da bi glede na priljubljenost pripravili sodobnega naslednika, toda doslej ni bilo iz tega nič. Reinkarnacij nekdanjih legend smo doživel kar nekaj, za uspešni veljata fiat 500 in mini, medtem ko Volkswagnovemu beetlu kot novodobnemu hrošču ni najbolj uspelo. Zadnji takšni zadevi sta novodobna električna renault 4 in renault 5, v uvodu je posebej za petico v Evropi veliko zanimanja. Nedavno se je iz Renaulta v Citroënovo krovno skupino Stellantis vrnil vrhunski oblikovalec Gilles Vidal, ki je bil zaslužen prav za renaulta 5. Bo zrisal novega spačka ali bo ostalo le pri našem sanjarjenju?