Magičen večer s Tantadrujem in zvezdami
Tri primorska gledališča podelila nagrade tantadruj najboljšim gledališčnikom
Odpri galerijo
Cvet Gledališča Koper: igralci Rok Matek, Tjaša Hrovat, Anja Drnovšek, direktorica in slavljenka Katja Pegan in igralec Luka Cimprič. Foto Boris Šuligoj
V koprskem gledališču in pred njim so gledališki ustvarjalci v četrtek začarali magičen, prijateljski in topel pozdrav letošnjim zvezdam primorskega gledališkega Olimpa. Nagrado tantadruj (poimenovano po Kosmačevi noveli) so podelili igralki SNG Nova Gorica Heleni Peršuh za igralski dosežek v monodrami Človeški glas Jeana Cocteauja, predstavi Kraljica Mati Manlia Santanellija, ki sta jo v režiji Damirja Zlatarja Freya imenitno izpeljala Nataša Barbara Gračnar in Aleš Valič in za življenjsko delo režiserki, direktorici Gledališča Koper, umetniški vodji, gledališki pedagoginji in povezovalki svetov in različnosti Katji Pegan.
Katjo Pegan so pozdravili številni kolegi in ljubitelji kulture, saj je bila med prvimi povsod, kjer se je začenjalo iz nič. Delala je v skoraj vseh slovenskih gledališčih in številnih gledališčih držav bivše Jugoslavije. Sodelovala je pri nastajanju Primorskega poletnega festivala in zagovarjala geslo: »Zakaj ne bi tudi tukaj imeli Dubrovnika!« Ob vsem preostalem delu je podpisala 50 režij, Gledališče Koper pa je v še ne 19 letih delovanja pridelalo kakih 50 nagrad doma in v tujini. Mlado gledališče se je uveljavilo v marsičem kot izvirno slovensko gledališče in edino, ki v takem obsegu načrtno pripravlja soprodukcije z gledališči držav nekdanje Jugoslavije. Zelo verjame, da smo le povezani močnejši. Skušala je povezati Gledališče Koper in Avditorij Portorož, bila eden od stebrov pobude o evropski kulturni prestolnici v Kopru, sistematično skrbi za vzgojo mladih. »Živimo ob dveh mejah. Kakšno gledališče/festival pa naj imamo, če ne multikulturnega,« pogosto reče in doda: »Če politika ni sposobna dialoga zaradi splošne barbarizacije, potem to vlogo prevzame gledališče, kultura.«
Katjo Pegan so pozdravili številni kolegi in ljubitelji kulture, saj je bila med prvimi povsod, kjer se je začenjalo iz nič. Delala je v skoraj vseh slovenskih gledališčih in številnih gledališčih držav bivše Jugoslavije. Sodelovala je pri nastajanju Primorskega poletnega festivala in zagovarjala geslo: »Zakaj ne bi tudi tukaj imeli Dubrovnika!« Ob vsem preostalem delu je podpisala 50 režij, Gledališče Koper pa je v še ne 19 letih delovanja pridelalo kakih 50 nagrad doma in v tujini. Mlado gledališče se je uveljavilo v marsičem kot izvirno slovensko gledališče in edino, ki v takem obsegu načrtno pripravlja soprodukcije z gledališči držav nekdanje Jugoslavije. Zelo verjame, da smo le povezani močnejši. Skušala je povezati Gledališče Koper in Avditorij Portorož, bila eden od stebrov pobude o evropski kulturni prestolnici v Kopru, sistematično skrbi za vzgojo mladih. »Živimo ob dveh mejah. Kakšno gledališče/festival pa naj imamo, če ne multikulturnega,« pogosto reče in doda: »Če politika ni sposobna dialoga zaradi splošne barbarizacije, potem to vlogo prevzame gledališče, kultura.«
