Afera preskakovanja čakalnih vrst s klavrnim koncem

Višje sodišče je potrdilo oprostilno sodbo za tako imenovano afero preskakovanja čakalnih vrst s prvoobtoženim Urošem Smiljićem na čelu. Sodba je hladna prha za specializirano državno tožilko Bojano Podgorelec, saj je v njej večkrat izpostavljeno, da iz očitkov sploh niso jasno razbrana kazniva dejanja, ki naj bi jih storila četica obtoženih.

Če je bila lanska odločitev prvostopenjskega sodišča za eno večjih zdravstvenih afer zadnjega desetletja presenečenje za organe odkrivanja in pregona ter tudi širšo javnost, pa so jo najbolje možno odnesli obtoženi. Glavni naj bi bil skladiščnik v UKC Ljubljana Uroš Smiljić. Poleg njega se je na zatožni klopi znašlo še deset soobtoženih (dva od njih sta pravni osebi).

Obtožnica je vsebovala precej očitkov, a ti, tako je zdaj potrjeno, niso prestali našega strogega zakonodajnega sita. »Sodišče ugotavlja, da opravljanja javnozdravstvene dejavnosti, kot so zdravniški pregledi, operativni posegi, uvrščanje pacientov na čakalno listo, ni mogoče šteti za gospodarsko dejavnost,« je bila pred meseci jasna ljubljanska okrožna sodnica Nina Drozdek Draganić, ki se je pri tem opirala tudi na določbe zakona o zdravstveni dejavnosti.

Spomnila je, da je bil Smiljić v UKC Ljubljana zaposlen kot skladiščnik, kar pomeni, da ni opravljal niti zdravstvene niti gospodarske dejavnosti. Zato tudi ni mogoče trditi, da je storil očitano kaznivo dejanje pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

Za zdravnika Rada Janšo in Tomaža Malovrha, ki sta opravila storitev mimo čakalne vrste, kot je trdilo tožilstvo, je še poudarila, da bi s tem kvečjemu kršila zakon o pacientovih pravicah. Tožilstvo bi moralo dokazati, da sta z nedovoljeno zdravstveno storitvijo zanemarila korist organizacije ali druge fizične osebe. »Tega v opisih kaznivih dejanj ni,« je bila kritična. Obtožena zdravnika Janša in Malovrh pa sta izvajala tipične zdravniške dejavnosti, kot so pregledi in posegi, zato ne moreta biti storilca kaznivega dejanja, je še dodala.

Tožilka Podgorelčeva ni bila zadovoljna s takšno odločitvijo, zato se je pritožila. Vendar, tako višje sodišče, se je obregnila predvsem ob mnenje prvostopenjske sodnice, da zdravstvena dejavnost ni gospodarska dejavnost. Kakor da bi se potihem strinjala s sodiščem prve stopnje.

»Opis kaznivega dejanja, ki se očita obtožencu, mora omogočati presojo ali ravnanje, ki se mu očita, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja, določitev, kaj je predmet postopka oziroma dokazovanja, in mora obrambi sporočati, kaj je predmet obtožbe.« Ker tega ni bilo, je logična posledica lahko samo oprostilna sodba.

Odvetnik Franci Matoz, Janšev zagovornik, je kritičen in oster: »Sramota za tožilstvo, da je spisalo tako pomanjkljivo obtožnico.«

Le eden obsojen, saj je priznal

Od vseh obtoženih je sicer le Iztok Požar priznal podkupovanje skladiščnika v kliničnem centru in je bil že pred časom obsojen na pogojno zaporno kazen. Zdravnik Janša naj bi po prepričanju tožilstva kot protiuslugo za prednostno obravnavo pacientov dobil nadstrešek na Bohinjski Beli ter kabino za prhanje in gospodinjske aparate po ugodni ceni, zdravnik Malovrh pa polete s policijskim helikopterjem za svoja otroka. »Ej, sem govoril, te častim z omaro,« je svojo 463 evrov vredno podkupnino Smiljiću menda opisal soobtoženi Franc Frelih.

Sašo Žaljec pa mu je, kot je navedel, izročil »30 jajc in pol kile kokošjih jetrc« kot protiuslugo, ker naj bi mu julija 2016 uredil zdravniški pregled pri Janši mimo čakalnega seznama.

Aleš Miletič naj bi mu dal dve kaljeni stekli in dvojno steklo za kuhinjsko omarico, Stanko Raner pa neugotovljeno nagrado, ko mu je ob prošnji, naj za brata uredi zdravstvene storitve mimo uradnega čakalnega seznama, dejal: »Potrudi se, bova porihtala.« Zajeten kupček denarja oziroma 4000 evrov naj bi Smiljiću prek podjetja Digit dal tudi soobtoženi Ivan Miklič. To naj bi storil tako, da je kot direktor družbe Digit odredil plačilo fiktivnega računa družbe Glasstech v vrednosti štirih tisočakov, te pa je po nakazilu direktor Glasstecha Miletič v gotovini izročil Smiljiću. Robert Gradišar, direktor operative v podjetju Fraport, je menda v zameno za ureditev zdravniškega pregleda pri zdravniku Janši mimo uradnega čakalnega seznama Smiljićevemu družinskemu prijatelju omogočil ogled letališča.