Bo Bavčar zaradi zastaranja ostal brez 400.000 evrov?
Pritožbeno sodišče je primer posojila Igorja Bavčarja Bojanu Korsiki vrnilo na prvo stopnjo.
Odpri galerijo
Igor Bavčar je na višjem sodišču doživel hladno prho. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Ljubljansko okrožno sodišče se bo še enkrat moralo ukvarjati s posojilom, ki ga je Igor Bavčar, nekdanji šef Istrabenza, dal takratnemu prijatelju in nekdanjemu nadzorniku Istrabenza Bojanu Korsiki. Po navodilih višjih sodnikov bo moralo ugotoviti, ali terjatev le ni zastarala, kot ves čas trdi Korsika.
Sodišče na prvi stopnji je odločilo, da mora Korsika Bavčarju vrniti 400.000 z obrestmi vred. Šlo je za denar, ki ga je na podlagi dolgoletnega prijateljstva in poslovnega sodelovanja, to sta potrdila oba, Igor Bavčar na bančni račun nakazal 6. novembra 2008, in sicer za posojilo za zagon medijskega projekta, ki naj bi ga bil izpeljal Korsika. Šlo je za brezobrestno posojilo, brez posebnih zavarovanj, jamstev ali roka za vračilo, a ker se je menda zapletlo z vračilom, je Bavčar sklenil po pravico na sodišče.
Tožnik je povedal, da ga je 2008. Korsika večkrat prosil za večjo vsoto denarja, da bi začel nek medijski projekt. »Ker sva bila prijatelja 30 ali 35 let, na to področje pa se je spoznal, sem mu zaupal,« so glavni razlogi, zakaj mu je nakazal toliko denarja brez kakršnega koli dogovora o načinu vračila, nista niti opredelila časovnice, kdaj naj bi Korsika brezobrestno posojilo poplačal. Prav zaradi teh okoliščin je sodnico posebej zanimalo, kakšen je bil njegov interes. »Pomagati prijatelju,« je bil kratek Bavčar. Da Korsika denarja ni porabil namensko, ampak leži na bančnem računu in tečejo obresti, je Bavčar po lastnih besedah izvedel šele, ko je bil proti njemu sprožen predkazenski postopek in mu je sodišče zaradi domnevnih kaznivih dejanj januarja 2010 blokiralo sredstva na računu. V preiskavi so namreč ugotovili, da je 400 tisočakov z Bavčarjevega romalo tudi na račun Korsike, zato je sodišče s sklepom zamrznilo tudi ta sredstva. »V tem času, ko so bila sredstva zamrznjena, denarja nisem zahteval nazaj, pred tem pa tudi ne,« je dejal Bavčar in dodal, da je Korsiko k vračilu pozval leta 2014, ko je višje sodišče sklenilo, da se sredstva odmrznejo.
Korsika je o zadevi na sodišču povedal, da je zaradi finančne in gospodarske krize nov medijski projekt ostal le v glavi idejnega vodje, denar pa je bil ves čas »parkiran« na bančnem računu. Posojilojemalec je poskrbel tudi za plemenitenje sredstev, saj je denar vezal za leto dni, po preteku tega časa pa še za eno leto. Vmes so se nad Bavčarja torej zaradi suma pranja denarja v času, ko je bil predsednik uprave Istrabenza, zgrnili kriminalisti in zamrznjena so bila tudi ta sredstva. A Korsika trdi, da je že pred tem Bavčarju predlagal, da mu denar vrne. Ko so oktobra 2009 Korsiko zaslišali na policiji, je Bavčarja po lastnih besedah po zaslišanju takoj obvestil, da s tem denarjem noče imeti ničesar in mu ga bo vrnil. A se Bavčar menda s tem ni strinjal, češ, »počakaj, da bom videl, kam bodo stvari peljale«. Toženec danes sklepa, da je Bavčar takrat že vedel, da bo lahko zaradi nečednih poslov v kazenskem postopku.
Korsika je na sodišču sicer povedal, da je denar kasneje dvignil z računa in ga izročil Bavčarju. Sodišče je zanimalo, ali ima za obstoj vračila denarja bolj konkreten dokaz, vendar je Korsika dejal le, da je to storil »na neznanem kraju ob neznanem času.« A mu sodišče ni verjelo in mu naložilo plačilo dolga z obrestmi od januarja 2015 dalje, poleg tega pa še, naj Bavčarju poravna pravdne stroške v višini več kot 14.000 evrov.
Vendar je višje sodišče zadevo razveljavilo in vrnilo v novo sojenje, v katerem bo moralo prvostopenjsko sodišče večjo pozornost posvetiti vprašanju, ali je terjatev zastarala. Po mnenju višjih sodnikov je treba upoštevati, da je bilo posojilo namenjeno določenemu projektu, ki pa se je izjalovil že leta 2009. S ponovnim zaslišanjem obeh strank bo moralo tako sodišče ugotoviti, kdaj je za to izvedel Bavčar. Po presoji višjih sodnikov je to namreč tisti trenutek, ko bi lahko zahteval vračilo posojila in ko začne teči splošni petletni zastaralni rok. Tožbo je Bavčar vložil januarja 2015.
Ob tem pa se višji sodniki tudi ne strinjajo s stališčem sodišča prve stopnje, da se v zastaralni rok ne šteje čas, ko so bila sredstva zamrznjena (med januarjem 2010 in septembrom 2014), torej ko Korsika po odločitvi kazenskega sodišča ni smel razpolagati s spornim zneskom na svojem bančnem računu. Če to namreč ni bilo njegovo edino premoženje, po mnenju višjih sodnikov ne gre za takšno oviro, ki bi Bavčarju onemogočila sodno zahtevati vračila denarja.
Po mnenju višjih sodnikov je prvostopenjsko sodišče tako nepopolno in najbrž tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. A višji sodniki niso spremenili sodbe, saj menijo, da bo to hitreje in lažje storilo ljubljansko okrožno sodišče potem, ko bo ponovno zaslišalo in po potrebi soočilo Bavčarja in Korsiko.
Sodišče na prvi stopnji je odločilo, da mora Korsika Bavčarju vrniti 400.000 z obrestmi vred. Šlo je za denar, ki ga je na podlagi dolgoletnega prijateljstva in poslovnega sodelovanja, to sta potrdila oba, Igor Bavčar na bančni račun nakazal 6. novembra 2008, in sicer za posojilo za zagon medijskega projekta, ki naj bi ga bil izpeljal Korsika. Šlo je za brezobrestno posojilo, brez posebnih zavarovanj, jamstev ali roka za vračilo, a ker se je menda zapletlo z vračilom, je Bavčar sklenil po pravico na sodišče.
Pomoč dolgoletnemu prijatelju
Tožnik je povedal, da ga je 2008. Korsika večkrat prosil za večjo vsoto denarja, da bi začel nek medijski projekt. »Ker sva bila prijatelja 30 ali 35 let, na to področje pa se je spoznal, sem mu zaupal,« so glavni razlogi, zakaj mu je nakazal toliko denarja brez kakršnega koli dogovora o načinu vračila, nista niti opredelila časovnice, kdaj naj bi Korsika brezobrestno posojilo poplačal. Prav zaradi teh okoliščin je sodnico posebej zanimalo, kakšen je bil njegov interes. »Pomagati prijatelju,« je bil kratek Bavčar. Da Korsika denarja ni porabil namensko, ampak leži na bančnem računu in tečejo obresti, je Bavčar po lastnih besedah izvedel šele, ko je bil proti njemu sprožen predkazenski postopek in mu je sodišče zaradi domnevnih kaznivih dejanj januarja 2010 blokiralo sredstva na računu. V preiskavi so namreč ugotovili, da je 400 tisočakov z Bavčarjevega romalo tudi na račun Korsike, zato je sodišče s sklepom zamrznilo tudi ta sredstva. »V tem času, ko so bila sredstva zamrznjena, denarja nisem zahteval nazaj, pred tem pa tudi ne,« je dejal Bavčar in dodal, da je Korsiko k vračilu pozval leta 2014, ko je višje sodišče sklenilo, da se sredstva odmrznejo.
Bojan Korsika si je leta 2009 izposodil 400.000 evrov. FOTO: Blaž Samec/Delo
Korsika je o zadevi na sodišču povedal, da je zaradi finančne in gospodarske krize nov medijski projekt ostal le v glavi idejnega vodje, denar pa je bil ves čas »parkiran« na bančnem računu. Posojilojemalec je poskrbel tudi za plemenitenje sredstev, saj je denar vezal za leto dni, po preteku tega časa pa še za eno leto. Vmes so se nad Bavčarja torej zaradi suma pranja denarja v času, ko je bil predsednik uprave Istrabenza, zgrnili kriminalisti in zamrznjena so bila tudi ta sredstva. A Korsika trdi, da je že pred tem Bavčarju predlagal, da mu denar vrne. Ko so oktobra 2009 Korsiko zaslišali na policiji, je Bavčarja po lastnih besedah po zaslišanju takoj obvestil, da s tem denarjem noče imeti ničesar in mu ga bo vrnil. A se Bavčar menda s tem ni strinjal, češ, »počakaj, da bom videl, kam bodo stvari peljale«. Toženec danes sklepa, da je Bavčar takrat že vedel, da bo lahko zaradi nečednih poslov v kazenskem postopku.
Denar vrnil na neznanem kraju ob neznanem času
Korsika je na sodišču sicer povedal, da je denar kasneje dvignil z računa in ga izročil Bavčarju. Sodišče je zanimalo, ali ima za obstoj vračila denarja bolj konkreten dokaz, vendar je Korsika dejal le, da je to storil »na neznanem kraju ob neznanem času.« A mu sodišče ni verjelo in mu naložilo plačilo dolga z obrestmi od januarja 2015 dalje, poleg tega pa še, naj Bavčarju poravna pravdne stroške v višini več kot 14.000 evrov.
Vendar je višje sodišče zadevo razveljavilo in vrnilo v novo sojenje, v katerem bo moralo prvostopenjsko sodišče večjo pozornost posvetiti vprašanju, ali je terjatev zastarala. Po mnenju višjih sodnikov je treba upoštevati, da je bilo posojilo namenjeno določenemu projektu, ki pa se je izjalovil že leta 2009. S ponovnim zaslišanjem obeh strank bo moralo tako sodišče ugotoviti, kdaj je za to izvedel Bavčar. Po presoji višjih sodnikov je to namreč tisti trenutek, ko bi lahko zahteval vračilo posojila in ko začne teči splošni petletni zastaralni rok. Tožbo je Bavčar vložil januarja 2015.
Leta 2008 je Igor Bavčar prijatelju Bojanu Korsiki posodil 400.000 evrov.
Leta 2009 je projekt, za katerega je potreboval denar, padel v vodo.
Sodišče mora ugotoviti, kdaj je terjatev zastarala.
Leta 2009 je projekt, za katerega je potreboval denar, padel v vodo.
Sodišče mora ugotoviti, kdaj je terjatev zastarala.
Ob tem pa se višji sodniki tudi ne strinjajo s stališčem sodišča prve stopnje, da se v zastaralni rok ne šteje čas, ko so bila sredstva zamrznjena (med januarjem 2010 in septembrom 2014), torej ko Korsika po odločitvi kazenskega sodišča ni smel razpolagati s spornim zneskom na svojem bančnem računu. Če to namreč ni bilo njegovo edino premoženje, po mnenju višjih sodnikov ne gre za takšno oviro, ki bi Bavčarju onemogočila sodno zahtevati vračila denarja.
Po mnenju višjih sodnikov je prvostopenjsko sodišče tako nepopolno in najbrž tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. A višji sodniki niso spremenili sodbe, saj menijo, da bo to hitreje in lažje storilo ljubljansko okrožno sodišče potem, ko bo ponovno zaslišalo in po potrebi soočilo Bavčarja in Korsiko.
