Drastični upad populacije pingvinov: z dveh milijonov na 200.000

Največja kolonija kraljevih pingvinov je v treh desetletjih upadla za skoraj 90 odstotkov. Zadnjič, ko so znanstveniki stopili na odročni francoski otok Île aux Cochons, ki leži na pol poti med Afriko in Antarktiko, je bil otok naseljen z dvema milijonoma okoli meter visokih ptic. Zadnji satelitski posnetki in fotografije, posnete s helikopterja, pa kažejo, da je populacija drastično upadla, saj so našteli le okoli 200.000 živali, navaja študija, objavljena v reviji Antarctic Science, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP. 

Kraljevi pingvini se radi držijo svojega doma. Odrasli se odpravijo na večdnevno iskanje hrane, a vrsta ne migrira. Zakaj se je kolonija na otoku tako zmanjšala, ostaja skrivnost. »To je povsem nepričakovano in zelo skrb vzbujajoče, saj je kolonija predstavljala skoraj eno tretjino celotne svetovne populacije,« je poudaril vodja raziskave Henri Weimerskirch iz Centra za biološke študije v francoskem Chizéju, ki je odročno območje prvič obiskal leta 1982. 

Podnebni vpliv 

Krivec za upad številčnosti bi bile lahko tudi podnebne spremembe. Leta 1997 je posebno močen El Niño segrel južno polovico Indijskega oceana, kar je začasno pregnalo ribe in lignje južneje od območja lova pingvinov. »Zaradi tega so pingvini poginili, manjša je bila tudi valitev,« je pojasnil raziskovalec. 

Weimerskirch je s kolegi v prejšnjih študijah že ugotavljal, da bo zaradi podnebnih sprememb, če se bodo nadaljevale s tem tempom, otočje Crozet, arhipelag, kjer je tudi Île aux Cochons, negostoljubno za kraljeve pingvine do sredine stoletja. Množična preselitev ni mogoča, saj v bližini ni podobnih otokov, navaja AFP. 



K upadu lahko prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so prenaseljenost, bolezni ali invazivne vrste. »Večja ko je populacija, večja je tekmovalnost,« so poudarili raziskovalci. Možno je tudi, da so ptice zbolele za ptičjo gripo, ki je prizadela morske ptice na bližnjih otokih Marion in Amsterdam. Raziskovalci ne izključujejo niti možnosti, da so na otok vdrle invazivne vrste, kot so podgane, miši ali mačke. To so vprašanja, ki bodo odgovor dobila, ko se bodo Weimerskirch in drugi v začetku leta 2019 vrnili na otok.