V središču letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki poteka do 29. novembra, so nevidni odpadki, ki se jih kot potrošniki ob nakupu novih izdelkov niti ne zavedamo. Pri izdelavi 200 gramov težkega pametnega telefona tako nastane kar 86 kilogramov odpadkov, če ne prištejemo še emisij toplogrednih plinov in delcev, porabe vode in energije.

»Najboljši odpadek je tisti, ki ga ni!« poudarja minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in dodaja, da je pri načrtovanju politike in pri pripravi zakonodaje na področju odpadkov treba upoštevati petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki kot prednostni vrstni red. Evropska politika daje največji poudarek preprečevanju nastajanja odpadkov, sledita priprava odpadkov za ponovno uporabo in njihovo recikliranje, šele nato energetska predelava odpadkov in odstranjevanje, če in kjer to predstavlja najboljšo možnost glede varstva okolja, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti.



Na Mopu so povzeli podatke študij, da pri izdelavi pametnega telefona v majhni embalaži nastane 86 kilogramov odpadkov, pri vsakem na novo proizvedenem osebnem računalniku pa kar 1200 kilogramov. Tudi pri vsakem na novo proizvedenem paru bombažnih hlač nastane 25 kilogramov odpadkov in med proizvodnjo novega svedra kar 51 kilogramov. »Nevidni odpadki so odpadki, ki nastanejo med proizvodnim procesom izdelkov. Teh odpadkov ob nakupu novega izdelka potrošniki ne prinesemo s seboj domov in se količin odpadkov sploh ne zavedamo. Velikega dela teh odpadkov ni mogoče reciklirati in zato končajo v sežigalnicah in na odlagališčih,« pravijo na Mopu.



Prav tako se potrošniki ne zavedamo okoljskih posledic, ki jih povzročimo, od porabe naravnih virov za izdelavo novih izdelkov do izpustov ogljikovega dioksida med procesom izdelave, transportom in predelavo teh odpadkov. »Za trajnostno proizvodnjo in porabo morajo imeti izdelki dolgo življenjsko dobo, biti morajo preprosti za popravilo in recikliranje ter ne smejo vsebovati nevarnih snovi. Podaljšanje življenjske dobe izdelkov zmanjša potrebo po novih proizvodih in s tem se lahko količina odpadkov, nastalih pri proizvodnji, zmanjša,« še pravijo na Mopu.

Po podatkih statističnega urada je v predelovalnih dejavnostih lani v Sloveniji nastalo 1.345.655 ton ali 16 odstotkov vseh odpadkov. Največ odpadkov je izviralo iz proizvodnje kemikalij in kemičnih izdelkov, druga je proizvodnja papirja, sledi proizvodnja kovin, denimo aluminija iz boksita, in proizvodnja kovinskih izdelkov. Po količini pa je bilo največ odpadkov iz obdelave kovin in plastike, sledili so gradbeni odpadki in odpadki iz anorganskih in organskih kemijskih procesov.



V predelovalnih dejavnostih je lani nastalo tudi 84.888 ton nevarnih odpadkov, ki so predstavljali več kot polovico (58 odstotkov) vseh nevarnih odpadkov. Z izdelki so povezane tudi velike količine odpadne embalaže. Med vsemi odpadki, nastalimi v 2019 v Sloveniji, je bilo 292.425 ton odpadne embalaže, 58 odstotkov te embalaže je nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, le 42 odstotkov pa v gospodinjstvih.

V predelovalnih dejavnostih so lani uporabili 220 milijonov kubičnih metrov sveže vode. Največ energije so v predelovalnih dejavnostih porabili za proizvodnjo toplote, kar polovico ali 18.000 teradžulov. Sledila je poraba energije za pogon strojev. Ta je znašala 20 odstotkov ali 7000 teradžulov. Predelovalne dejavnosti v Sloveniji so v 2018 izpustile v zrak 3,12 milijona ton emisij ogljikovega dioksida, 5870 ton emisij dušikovih oksidov, 220 ton emisij metana in tudi 1270 ton emisij delcev PM10, skoraj četrtino vseh.