Pred nami še eno poletje vremenskih ekstremov

Vročinski valovi, poplave, suše in požari so vse pogostejši spremljevalec poletij v Evropi. V prihodnosti jih bo še več, skupaj z njimi se bodo povečevali negativni vplivi na zdravje ljudi, pritiski na naravo in gospodarska bremena. Zato je pomembno, da začnemo takoj investirati v politike in ukrepe za zmanjšanje podnebnih tveganj.

Danes nas bo prvič letos zajel vročinski val

Letošnji maj je bil 12. zaporedni mesec z rekordno visoko temperaturo, je pred kratkim objavila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Ali drugače: zadnjih 12 mesecev je bila globalna povprečna temperatura kopnega za več kot 1,5 stopinje višja od predindustrijskega obdobja. K temu je pripomogel El Nino, ki sicer popušča, prehajamo v fazo La Nine, ko se bo segrevanje nekoliko upočasnilo. A glede na trend v prihodnjih letih lahko pričakujemo preseganje meje 1,5 stopinje, o kateri so se države v okviru pariškega sporazuma dogovorile, da je ne bodo prestopile, je opozoril Blaž Kurnik, vodja oddelka za prilagajanje na podnebne spremembe v Evropski okoljski agenciji (EEA).

INFOGRAFIKA: Delo

Že ob dosedanjem dvigu globalne povprečne temperature je gospodarska škoda zaradi ekstremnih vremenskih oziroma podnebnih dogodkov v Evropi velikanska. V obdobju 2021–2023 je znašala več kot 50 milijard evrov na leto, večinoma zaradi poplav leta 2021, suše, gozdnih požarov in vročinskih valov leta 2022 ter poplav in gozdnih požarov leta 2023. Ker je v prihodnosti mogoče pričakovati večjo intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov, se bodo te številke še zviševale, je napovedal Kurnik.

Boj proti podnebni krizi so zamenjale druge bitke

Če bomo nezmanjšano nadaljevali z izpusti toplogrednih plinov (scenarij z visokimi emisijami), bo povprečna temperatura v Evropi ob koncu stoletja za sedem stopinj višja od predindustrijskega obdobja. Tudi če bomo sledili scenariju z nizkimi emisijami, se bo temperatura v Evropi naslednjih desetletjih povečevala in se ob koncu stoletja ustalila pri dve do tri stopinje nad predindustrijsko dobo, kar je več kot zdaj, je dejal Kurnik.

Mestne površine se segrevajo veliko hitreje kot okolica, ponekod je temperatura za 10 do 15 stopinj Celzija višja kot na okoliških območjih. FOTO: Ana Beltran/Reuters

Tri izpostavljene regije

Podnebne spremembe pospešujejo poletne ekstremne vremenske ali klimatske dogodke v vseh evropskih regijah. Vročinski valovi so vse hujši, spreminjajo se vzorci padavin, pospešeno se dviguje morska gladina, ki ogroža obalne regije. EEA je v marca objavljenem poročilu o podnebnih tveganjih v Evropi identificirala tri regije, izpostavljene multiplim podnebnim tveganjem: južno Evropo, nizko ležeče obalne regije in regije, ki mejijo na Evropo.

Dvig povprečne temperature za sedem stopinj bi pomenil katastrofo

V omenjenem poročilu je identificirala 36 podnebnih tveganj in ocenila, da številna že zdaj dosegajo kritično raven. Če bomo nadaljevali po scenariju z visokimi emisijami, bo 34 podnebnih tveganj v tem stoletju doseglo kritične ali celo katastrofične ravni. Zato je po besedah Kurnika pomembno, da takoj začnemo investirati v politike in ukrepe za zmanjšanje podnebnih tveganj. Prednostno ukrepanje zahtevajo podnebna tveganja, ki vplivajo na zdravje ekosistemov, in tveganja, ki vplivajo na zdravje ljudi.

Vročinski valovi vplivajo na koncentracije ozona in lahko povečajo tveganje za zdravje ljudi. FOTO: Wang Zhao/AFP

Med podnebnimi tveganji, ki vplivajo na zdravje ljudi, se je najprej treba lotiti zaščite zdravja ljudi zaradi tveganj z vodo, ki so povezana s podnebnimi spremembami: suš, poplav in slabšanja kakovosti vode (glej tabelo). Maja objavljeno poročilo EEA kaže, da 12 odstotkov prebivalstva, 11 odstotkov bolnišnic in 15 odstotkov industrijskih obratov v Evropi je na poplavnih območjih. V južni Evropi tretjina prebivalstva živi na območjih pod stalnim vodnim stresom. Poplave so v obdobju 1980-2022 povzročile skoraj 6.000 smrti, požari pa 702.

Zaradi z vodo povezanih podnebnih tveganj se širijo nalezljive bolezni, v porastu so astma in alergije, na udaru je tudi duševno zdravje ranljivih skupin. Pomanjkanje vode lahko vodi v kaskadna tveganja za zdravje, primer je virus Zahodnega Nila, pri katerem se število izbruhov v vzhodni in južni Evropi v zadnjih 15 letih povečuje.

Temperatura v mestih višja tudi za 15 stopinj

Večina evropskega prebivalstva živi v mestih, ki so še posebej izpostavljena poletnim vremenskim ekstremom. Mestne površine se segrevajo precej hitreje kot okolica, v nekaterih mestih je temperatura za 10–15 stopinj Celzija lahko višja od okoliških območij, je dejal Kurnik. Med njimi je Pariz, kjer bodo julija in avgusta olimpijske igre. Ukrepi prilagajanja, ki jih izvajajo mesta, vključujejo okoli 200 milijonov ljudi, a se njihovo izvajanje na ravni držav, regij in mest precej razlikuje.

Vročinski valovi lahko povečajo tudi onesnaženje zraka, ki je vzrok za prezgodnje smrti in kronične bolezni, vročinski stres pa poslabša bolezni, povezane z onesnaženjem zraka. Pomembno onesnaževalo v zraku je ozon, ki neposredno povzroča respiratorne bolezni. Vročinski valovi vplivajo na koncentracije ozona in lahko povečajo tveganje za zdravje ljudi.