Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Bralna pismenost je osnova za kakršno koli učenje

Po knjižnični statistiki si največ čtiva izposodijo mladi, a njihova bralna pismenost je upadla.
Po raziskavi PIRLS le 28 odstotkov slovenskih učencev zelo rado bere, le 26 odstotkov otrok ima starše, ki zelo radi berejo. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Po raziskavi PIRLS le 28 odstotkov slovenskih učencev zelo rado bere, le 26 odstotkov otrok ima starše, ki zelo radi berejo. FOTO: Voranc Vogel/Delo
21. 11. 2023 | 05:00
21. 11. 2023 | 07:57
7:50

V nadaljevanju preberite:

Vrata je odprl Slovenski knjižni sejem, ta teden svoj teden praznujejo splošne knjižnice. O branju zadnja leta govorimo veliko, a rezultati raziskav niso spodbudni. Slovenija je edina med vsemi sodelujočimi v mednarodni raziskavi bralne pismenosti četrtošolcev PIRLS vztrajno izboljševala dosežke, a zadnji rezultati iz leta 2021 so porazni. Tudi podatki raziskav branja med odraslimi niso spodbudni. Kako obrniti trend, če vemo, da je bralna pismenost temelj vseh ostalih, je ključno vprašanje, a eno najtežjih.

Profesor slovenščine dr. Klemen Lah opozarja: »Samo še dva od petih otrok trdita, da rada bereta v prostem času, manj pa bere celo skupina, ki je veljala za bralsko trdnjavo – dekleta med 8. in 11. letom. Razlogov je več, na prvem mestu bi izpostavil drugačne vrednote: čeprav branje velja za pomembno vrednoto, je to le na deklarativni ravni. Branje v tem hitrem življenjskem tempu vse pogosteje velja za izgubo časa, ki bi ga lahko namenili 'koristnejšemu' početju, predvsem šolskim in obšolskim aktivnostim, ki pripomorejo k pridobivanju šolskih bitcoinov – ocenam in točkam na maturi.«

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine