Se zavedamo, kaj vse lahko povzroči napačen klik?

Katarina Janjič, koordinatorka programa ozaveščanja Varni na internetu,SI-Cert, Arnes, odgovarja na vprašanja, ali se državjani dovolj zavedamo pomena računalniške varnosti, kje smo lahko žrtve kibernetskih napadov, česa naj se izogibajo starejši? Raje naj ne kliknejo, če ne poznajo....
Fotografija: Najpogostejše so tako imenovane ljubezenske prevare, pri katerih so žrtve osamljene gospe. Foto: SHUTTERSTOCK
Odpri galerijo
Najpogostejše so tako imenovane ljubezenske prevare, pri katerih so žrtve osamljene gospe. Foto: SHUTTERSTOCK

Ali se državljani dovolj zavedamo pomena računalniške varnosti?


Menimo, da državljani še vedno preslabo poznajo informacijsko varnost in se ne zavedajo dovolj njenega pomena. Ne zavedajo se, kaj vse se z enim napačnim klikom lahko zgodi, dokler se jim dejansko kaj ne pripeti. Vendar glede na to, da se na nas obrača vedno več uporabnikov interneta s prijavami nepravilnosti na spletu, lahko rečemo, da se stanje počasi izboljšuje.

Vsebin na spletu je dovolj, zanimanje za informacijsko varnost pa žal ni tako veliko. Tudi na našem portalu Varni na internetu se trudimo, da uporabnike sproti obveščamo o aktualnih prevarah in osnovah informacijske varnosti na njim razumljiv način ali kar prek zanimivih video sporočil.


 

Kakšni so odzivi na nacionalni program Varni na internetu?


Nacionalni program ozaveščanja Varni na internetu je namenjen najširši slovenski javnosti, poseben sklop vsebin pa namenjamo tudi malim podjetjem, obrtnikom in samostojnim podjetnikom. Naše poslanstvo je, da čim več prebivalcev Slovenije ozavestimo in poučimo o varni rabi interneta in osnovah informacijske varnosti. Pri tem se zavedamo, da je vsako ozaveščanje tek na dolge proge in da moramo vsakič znova na zanimiv in inovativen način premagati omejitve, kot je dejstvo, da naše vsebine niso same po sebi zanimive in jih ljudje ne berejo sami od sebe, ampak jih v večini iščejo šele takrat, ko postanejo žrtev prevare.

Jasno nam je, da nikoli ne bomo mogli ozavestiti vseh uporabnikov in da imamo omejena finančna sredstva, kljub vsemu pa se trudimo, da zahtevne vsebine, kar informacijska varnost velikokrat je, ljudem predstavimo privlačno, sodobno, a vseeno poučno. Vedno več ljudi nas prepozna kot zaupanja vrednega sogovornika, na katerega se lahko uporabniki interneta obrnejo, ko zaidejo v težave na spletu ali iščejo informacije v zvezi z informacijsko varnostjo.

Imamo skoraj 35.000 sledilcev na facebooku in več kot 1900 na twitterju. Dobro sodelujemo s slovenskimi bankami, vojsko in policijo, novinarji in drugimi institucijami, saj se zavedamo, da lahko skupaj dosežemo več. Lahko rečemo, da so odzivi na naš nacionalni program Varni na internetu odlični, sploh če jih primerjamo z drugimi državami EU.

»Naše poslanstvo je, da čim več prebivalcev Slovenije ozavestimo in poučimo o varni rabi interneta in osnovah informacijske varnosti, « Katarina Janjič. Foto: Osebni arhiv
»Naše poslanstvo je, da čim več prebivalcev Slovenije ozavestimo in poučimo o varni rabi interneta in osnovah informacijske varnosti, « Katarina Janjič. Foto: Osebni arhiv

 

Ali so starejši odrasli še zlasti lahko žrtve kibernetskih napadov? Kje najpogosteje?


Starejši odrasli sicer veljajo za previdne uporabnike spleta. Raje ne kliknejo, če ne poznajo. Internet bolj uporabljajo zaradi potrebe, na primer po komunikaciji z družinskimi člani, če njihovi otroci ali vnuki živijo v tujini, običajno uporabljajo enega od sodobnih komunikacijskih spletnih orodij, kot so skype, viber in messenger. Se pa lahko zgodi, da postanejo tudi žrtve spletnih prevar.
 

Ljubezenske prevare.


Najpogostejše so tako imenovane ljubezenske prevare, pri katerih so žrtve osamljene gospe. Zdravnik v Siriji, marinec na mirovni misiji v Iraku, ovdovel delavec na naftni ploščadi, vsi šarmantni gospodje z zlomljenim srcem na spletu iščejo damo, ki bo razumela njihovo tragično življenjsko zgodbo. Na prvi pogled je videti kot začetek ljubezenske zgodbe, ampak je vse prej kot to.

Gospe, ki so se na spletu zapletle s šarmantnimi tujci, so po letu dni »razmerja« na daljavo ostale brez nekaj deset tisoč, nekatere celo brez več kot sto tisoč evrov. Kriminalci iščejo svoje žrtve na facebooku in jim pošiljajo prošnje za prijateljstvo. Razkrijejo svojo, običajno tragično življenjsko zgodbo, delijo fotografije, vse z namenom navezati čim bolj intimen odnos z žrtvijo. Ko se zveza vzpostavi (včasih to traja tudi več mesecev), pa se na žrtev obrnejo s prošnjo, da jim nakaže denar. Izgovori so različni: potrebujejo ga za zdravljenje otroka, za potovanje domov ali da bi prišli na obisk. Spet drugič trdijo, da imajo dostop do večje vsote, vendar najprej potrebujejo nekaj denarja od žrtve, da uredijo vso birokracijo. Če jim žrtev ugodi in ga pošlje, se zgodba tu ne konča, saj pričakujejo vedno več denarja, hkrati pa z žrtvijo vzpostavljajo še močnejšo čustveno vez, zaradi česar se jim ta zelo težko postavi po robu.

ni podpisa
ni podpisa

Komentarji: