Milan Kučan: Prej bi se moralo govoriti o ekstremni desnici kot desnem političnem polu
»Državljani so bili v teh dneh na svojevrstnem referendumu in so povedali, kakšno državo si v resnici želijo – da si želijo državo solidarnosti, sodelovanja, vključevanja in medsebojne pomoči. Torej drugačno od tega, kar se govori, da bi morali vzpostavljati,« je v pogovoru za Delov podkast o politiki povedal prvi predsednik Milan Kučan in nadaljeval, da so ljudje dali jasno vedeti, da jih politične delitve, ne le da ne zanimajo, ampak so daleč od njih.
Da je v teh dneh pomembna enotnost, je bilo zadnje dni slišati večkrat, minister za naravne vire Uroš Brežan pa je celo komentiral, da je katastrofalna ujma res porušila številne mostove, a jih je gradila tudi v politiki. A kako trdni so ti mostovi? Do kdaj je mogoče računati na enotnost? Kdor ima vsaj malo srca, je ravnal in govoril tako, a bolj kot enotnost pri pomoči Kučana skrbi neenotnost glede podnebnih sprememb. »Gotovo veste, da je v naši desni prevladujoči stranki velika skepsa do tega, kar imenujemo podnebne spremembe, češ da so te levičarska izmišljotina. Govori se, da naj bi bil to trojanski konj, skozi katerega se želi nazaj pretihotapiti socializem,« je dejal in dodal, da če se na naravo teh sprememb gleda tako, je o dolgoročni enotnosti v slovenski politiki težko govoriti.
Na vprašanje, ali pravzaprav ne vodita politične igre največja opozicijska stranka in njen predsednik Janez Janša, ne pa vladajoči Robert Golob, pa je Kučan odgovoril, da prva uporablja trike, ki preprečujejo, da bi se uspešneje reševali problemi v slovenski družbi, in tako otežuje, da bi se ukvarjali s prihodnostjo.
Kučan sicer meni, da Slovenija potrebuje žlahtno konservativno stranko, saj bi se zdaj po njegovem moralo govoriti o ekstremni desnici kot desnem polu slovenske politike. »Za Anžeta Logarja pa ne morem reči drugače, kot sem rekel že v času predsedniške kampanje – da je neiskren,« pa je komentiral potencial poslanca SDS.
Govorili smo tudi o njegovem nasledniku Borutu Pahorju, o tem, ali bi na to funkcijo lahko kandidiral znova, pa seveda o spomeniku osamosvojitve in dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter oceni Golobove vlade, o kateri je Kučan dejal, da njeni člani gotovo niso vedeli, kakšna je teža problemov, ki zdaj sledijo. »Manj je več,« pa meni glede napovedanih reform, pri čemer mora biti po njegovem poudarek predvsem na zdravstvu in izobraževanju.
O sanaciji po poplavah pa je nekdanji slovenski predsednik dejal, da je ta priložnost, a da bi bilo pametno, da vlada, ki mora vseeno nadaljevati začete projekte in zapisano v koalicijski pogodbi, ustanovi štab s strokovno usposobljenimi ljudmi, ki bi v imenu in na račun vlade vodil sanacijo. »Vendar je to samo moje mnenje brez steklene krogle,« se je pošalil Kučan v odgovoru na vprašanje, ali bo ta ujma oziroma nezadovoljstvo ob odpravi posledic, ki bo iz takšnih ali drugačnih razlogov zagotovo sledilo, končala politično pot Roberta Goloba.
