Z Janezom Janšo v vnovični vlogi premiera nima težav
V teh dneh so na desni sredini aktualni pogovori glede skupnega nastopa na evropskih volitvah; to sodelovanje pa bi se lahko nadaljevalo tudi na državnozborskih. Vsaj tako si v primeru skupnega nastopa s Slovensko ljudsko stranko (SLS) na evropskih volitvah predstavlja sodelovanje Janševa SDS.
SLS, ki na zadnjih državnozborskih volitvah v tretje ni uspela prestopiti parlamentarnega praga, v tem trenutku po javnomnenjskih anketah podpira le dober odstotek vprašanih. Ne glede na to si kar dve stranki – SDS Janeza Janše in NSi Mateja Tonina - prizadevata za sodelovanje z njo na evropskih volitvah.
Kako daleč so ti pogovori? »Navedbe, da je prišlo nekaj ponudb na mizo, držijo, pogovoriti se moramo, kako bi to bilo videti, nič pa še ni določenega. Klavzura naše stranke na to temo je 2. septembra, takrat naj bi se člani našega izvršilnega odbora in nato še sveta stranke odločili, v katero smer bomo zavili. Mene zanima absolutna zmaga desnice na volitvah in absolutna večina desnice, ki je ni bilo od leta 1996,« je v tokratnem Delovem podkastu Moč politike povedal Marko Balažic, ki je vodenje SLS na volilnem kongresu prevzel pred letom dni iz rok Marjana Podobnika.
V prihodnjih dneh bo Balažic opravil nov krog pogovorov, kako bodo odločili organi stranke, ne želi napovedati.
Balažic ocenjuje, da se v zadnjem času nihče ni resno ukvarjal z vprašanjem, kaj je treba storiti, da bi se politični spekter spet nagnil v desno, kar se ni zgodilo od leta 1996, oziroma da si želi, bi bile v Sloveniji na politični sceni stvari bolj uravnotežene.
Želel bi si skupne volilne liste z NSi in Anžetom Logarjem, ki ga je na predsedniških volitvah SLS sicer podprla že v prvem krogu volitev; NSi pa ne.
Pri vabilu za sodelovanje s SDS na evropskih volitvah se zdi težava, ker je pogoj za ta skupni nastop nato še korak naprej oziroma to, da se SLS poveže z Janševo stranko tudi za državnozborske volitve. Balažic pa si, kot se zdi, utopitve v SDS ne želi.
NSi poziva k »prenovi slovenske desnice oziroma desne sredine«, ki bi omogočila oblikovanje trdne desnosredinske vlade, strankini predstavniki poudarjajo, da je na tem polu potrebna katarza - tako vsebinska, vrednostna, kot tudi generacijska - kar pomeni, da si želijo slovesa Janeza Janše z vrha SDS. Vodstvo NSi je namreč sklenilo, da v vlado s SDS pod vodstvom Janše ne gre več.
Predsednik SLS Balažic glede tega pravi, da z Janezom Janšo nima težav. »Spoštujem demokracijo. Zame tisti, ki zmaga, dela očitno določene stvari najbolje. Tisti, ki je zmagovalec volitev, ima potem legitimnost, da sestavlja takšne in drugačne koalicije.«
Predsednik NSi Tonin pa si po drugi strani želi omejiti odločilen vpliv Janše na desnem političnem polu, saj da se je slovenska desnica zaradi dosedanjega načina delovanja prvaka SDS samoizolirala.
Po javnomnenjski anketi, ki jo je naročila NSi, bi skupna lista z Anžetom Logarjem in SLS za evropske volitve lahko presegla 20-odstotno podporo volivcev in s tem tehtnico na evropskih volitvah znova prevesila v korist desnega političnega pola.
Balažic, ki ni član Logarjevega društva, rezultat ankete komentira »kot širši rezultat zaupanja in kazalnik dejstva, da si ljudje želijo pozitivne spremembe na desnem delu političnega spektra«. Seznanjen je tudi z dejstvom, pravi, da na terenu potekajo prepričevanja oziroma pogovori z nekdanjimi in tudi sedanjimi člani njegove stranke o povezovanju s SDS.
