Osnutek standardov za napredovanje v naziv vzdignil prah
Osnutek minimalnih standardov za napredovanje v visokem šolstvu so zavrnili sindikati in rektorati. V agenciji Nakvis očitke zavračajo.
Odpri galerijo
Z univerze v Ljubljani sporočajo, da je treba predlog ni ustrezen in je treba pripraviti novega. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Ljubljana – Osnutek novih pravil za napredovanje v visokem šolstvu je nesprejemljiv, zato ga je treba sestaviti na novo, agenciji za kakovost v visokem šolstvu Nakvis sporočajo iz Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS), Sviza, pa tudi iz ljubljanskega rektorata.
Osnutek po mnenju VSS »prinaša nerazumno, absurdno in na nekaterih področjih nedosegljivo zaostrene kriterije in pogoje za izvolitve v nazive, še zlasti za naziv izrednega in rednega profesorja«. V javnem pozivu na VSS pristojnim v agenciji še očitajo, da je njihov namen zdesetkati vrste kandidatov za naziv izrednega in rednega profesorja in tako sčasoma doseči piramidno strukturo nazivov z zelo redkimi profesorji.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je danes za Delo povedal, da so osnutek predlaganih meril dobili pred tednom dni in jih poslali sindikalnim zaupnikom. Mnenja so bila izrazito odklonilna. Svet agencije naj bi o osnutku razpravljal konec meseca. »Odločamo se, ali bomo na posvet šli in povedali, da je osnutek nesprejemljiv ali pa celo ne bomo šli, ker sploh ni ustrezne podlage za razpravo,« je povedal Štrukelj.
Tudi iz rektorata ljubljanske univerze so sporočili, da predlog ni ustrezen in bi ga bilo treba oblikovati na novo. »Rektorska konferenca se je zelo jasno opredelila, da se z minimalnimi kriteriji ne sme urejati razmerja v številu visokošolskih učiteljev v nazivu docent, izredni profesor in redni profesor. Dodatno, Rektorska konferenca opozarja, da je treba pri določanju kriterijev glede izvolitev zagotoviti zaposlenim tudi ustrezne delovne/materialne pogoje za izpolnjevanje teh kriterijev,« so sporočili z rektorata. Dodali so še, da univerze prav tako ne bo kar tako prevzela metodologije ARRS (A', A'' ...), ki se določa izven univerze.
Sistem ARRS je namenjen vrednotenja projektov in objav v znanstvenih revijah, ki so razvrščene po hierarhiji. Po poročanju današnjega Dnevnika je avtor sistem ARRS prav Franci Demšar, sedanji direktor Nakvisa.
V NAKVIS očitke o neustreznosti osnutka zavračajo in dodajajo: »Na Nakvis se zavedamo, da je problematika zahtevna in potrebuje širok konsenz visokošolskega prostora. V sled napisanega se zavezujemo, da s sprejemanjem predpisa ne bomo hiteli, tudi v naprej pa bomo v proces usklajevanja vključevali vse relevantne deležnike.«
O osnutku naj bi razpravljali konec meseca. Na posvetovalne sestanke so povabili predstavnike univerz, samostojnih visokošolskih zavodov ter sindikatov, delodajalcev, ministrstva, ARRS in študentov.
Osnutek po mnenju VSS »prinaša nerazumno, absurdno in na nekaterih področjih nedosegljivo zaostrene kriterije in pogoje za izvolitve v nazive, še zlasti za naziv izrednega in rednega profesorja«. V javnem pozivu na VSS pristojnim v agenciji še očitajo, da je njihov namen zdesetkati vrste kandidatov za naziv izrednega in rednega profesorja in tako sčasoma doseči piramidno strukturo nazivov z zelo redkimi profesorji.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je danes za Delo povedal, da so osnutek predlaganih meril dobili pred tednom dni in jih poslali sindikalnim zaupnikom. Mnenja so bila izrazito odklonilna. Svet agencije naj bi o osnutku razpravljal konec meseca. »Odločamo se, ali bomo na posvet šli in povedali, da je osnutek nesprejemljiv ali pa celo ne bomo šli, ker sploh ni ustrezne podlage za razpravo,« je povedal Štrukelj.
Tudi iz rektorata ljubljanske univerze so sporočili, da predlog ni ustrezen in bi ga bilo treba oblikovati na novo. »Rektorska konferenca se je zelo jasno opredelila, da se z minimalnimi kriteriji ne sme urejati razmerja v številu visokošolskih učiteljev v nazivu docent, izredni profesor in redni profesor. Dodatno, Rektorska konferenca opozarja, da je treba pri določanju kriterijev glede izvolitev zagotoviti zaposlenim tudi ustrezne delovne/materialne pogoje za izpolnjevanje teh kriterijev,« so sporočili z rektorata. Dodali so še, da univerze prav tako ne bo kar tako prevzela metodologije ARRS (A', A'' ...), ki se določa izven univerze.
Sistem ARRS je namenjen vrednotenja projektov in objav v znanstvenih revijah, ki so razvrščene po hierarhiji. Po poročanju današnjega Dnevnika je avtor sistem ARRS prav Franci Demšar, sedanji direktor Nakvisa.
V NAKVIS očitke o neustreznosti osnutka zavračajo in dodajajo: »Na Nakvis se zavedamo, da je problematika zahtevna in potrebuje širok konsenz visokošolskega prostora. V sled napisanega se zavezujemo, da s sprejemanjem predpisa ne bomo hiteli, tudi v naprej pa bomo v proces usklajevanja vključevali vse relevantne deležnike.«
O osnutku naj bi razpravljali konec meseca. Na posvetovalne sestanke so povabili predstavnike univerz, samostojnih visokošolskih zavodov ter sindikatov, delodajalcev, ministrstva, ARRS in študentov.
