V nadaljevanju preberite:

Prejšnji teden se je razširila novica, da bo prekmurska Panvita, drugo največje kmetijsko podjetje v Sloveniji, največji prejemnik kmetijskih subvencij in drugi največji zakupnik državnih kmetijskih zemljišč, dobilo novega lastnika, hrvaško podjetje Mplus, ki ga lastniško obvladujejo poslovnež Stjepan Orešković in hrvaški pokojninski skladi. 

Na kmetijsko-gozdarski zbornici in v sindikatu kmetov so ob prodaji Panvite izrazili zaskrbljenost zaradi usode državnih kmetijskih zemljišč, ki jih ima v dolgoletnem zakupu Panvita, in posledic za prehransko suverenost. Sprašujejo se, ali bodo kmetijska podjetja z večinskim tujim lastnikom na slovenskih poljih »skrbela za slovensko prehransko suverenost ali le interes lastnika«. Izvršni direktor Panvite Toni Balažič priznava, da »strahovi glede zmanjšanja prehranske samopreskrbe v času, ki ga živimo, niso nepomembni«, a zaradi prevzema Panvite se »ni bati, da bi bili v Sloveniji lačni«.

Pomembnejše vprašanje kot to, kdo je lastnik agroživilskih podjetij v Sloveniji, je po besedah Balažiča, kako bo Slovenija zagotovila, da bodo kmetijska zemljišča kar najbolj izkoriščena, ob odgovornosti do vseh naravnih virov. »Pri tem se v primeru Panvite ne bo zgodilo prav nič,« zagotavlja. »Še naprej bomo imeli enako strategijo – gradnjo preskrbne verige v Sloveniji. Zaradi prevzema ne bo niti enega delovnega mesta manj, nasprotno, želimo zaposlovati tudi perspektivne kvalificirane kadre.«

Poleg tega je slovenskim lastnikom Panvite, družini Polanič, ob prevzemu uspelo zagotoviti, da imajo v primerih, ki se nanašajo na koncesije z državo, pravico do veta. Karkoli bi ogrožalo ali pomembno spreminjalo zadeve, ki se nanašajo na koncesije, bi moralo biti sprejeto s soglasjem obeh strani, da ne bi nastala škoda, poudarja Balažič.