Predsednik KPK: Nepojmljivo je, da se v tej državi dogajajo takšne stvari
Odziv protikorupcijske komisije po srečanju z Ireno Prijović, ki trdi, da ji je generalni sekretar LMŠ naročil imenovanje Igorja Šoltesa na mesto direktorja Uradnega lista.
Odpri galerijo
Nekorektni kadrovski postopki so pri nas stalnica tako na lokalnem kot tudi na državnem nivoju, pravi Boris Štefanec. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Predsednica nadzornega sveta Uradnega lista Irena Prijović je danes dopoldne pojasnila protikorupcijski komisiji, kako je generalni sekretar Šarčeve LMŠ Brane Kralj izvajal pritisk glede imenovanja Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista.
Predsednik KPK Boris Štefanec je posebej pohvalil predsednico nadzornega sveta, da je skrajno nekorektno in neetično ravnanje, ki ga je zaznala pri posegu Kralja, prijavila. Prav tako je o njem obvestila SDH. O takšnih dogodkih so na komisiji že večkrat javno opozarjali javnost, a zaman, je poudaril.
»Kadrovanje v družbah, ki so v pretežni ali popolni državni lasti, ni ustrezno, o teh stvareh pišemo tudi v oceni stanja za preteklo leto. Ampak te stvari gredo nekako mimo nas, nikakor pa ne mimo naše komisije,« je izpostavil Štefanec in se ob tem vprašal, s kakšno pravico se je Kralj – če navedbe držijo – skliceval na državo in kdo je ta država in kdo je tisti šef, v imenu katerega govori. Zdi se mu nepojmljivo, da se v tej državi dogajajo takšne stvari, je še dodal.
Na podlagi prijave so na KPK pričeli postopek. Za tak primer po Štefanečevih besedah zakon o integriteti in preprečevanju korupcije pravzaprav ne predvideva neposrednih sankcij, razen v določenih primerih, ko gre za prekrškovne postopke. Vendar omenjeni primer nima tovrstne narave.
»Sankcija ste mediji in KPK, ki takšna ravnanja javno objavi. Vsi organi, ki so nekoga postavili na določeno funkcijo ali uradniško mesto, so dolžni po ugotovitvah komisije oceniti stanje in ustrezno reagirati. Takšnih reakcij je v državi daleč premalo. Težava so tisti primeri, ko gre za neposredno izvoljene funkcionarje, ki jih lahko zamenjajo samo volivci na volitvah. KPK noče biti represivni organ, ampak vest, ogledalo družbe,« je navedel in dodal, da zadevo obravnava ena izmed izkušenih sodelavk, ki bo predlagala ustrezne postopke. Do zadeve se lahko opredeli tudi tričlanski senat KPK, če bo k temu pozvan.
Na protikorupcijski komisiji so, če naletijo na primer, ki ima sume znakov kaznivega dejanja, to dolžni naznaniti organom pregona. Prav tako pa lahko postopek na lastno pobudo začnejo tudi drugi organi, od policije do tožilstva.
V tej zadevi za zdaj takšnih sumov še niso zaznali, za več informacij pa se bodo med drugim obrnili na novinarja Bojana Požarja, ki je sinoči prvi objavil prijavo Irene Prijović o spornih pritiskih. Prva nadzornica Uradnega lista se je obrnila tako na SDH kot KPK. Povprašali ga bodo o tem, v katera druga kadrovanja naj bi se Kralj še vpletal.
Boris Štefanec: »V tej fazi postopka ne morem razkrivati vsebine in naših nadaljnjih postopkov. Zadeva ima pri nas najvišjo možno prioriteto in jo bomo rešili v najhitrejšem možnem času.«
Predsednik KPK Boris Štefanec je posebej pohvalil predsednico nadzornega sveta, da je skrajno nekorektno in neetično ravnanje, ki ga je zaznala pri posegu Kralja, prijavila. Prav tako je o njem obvestila SDH. O takšnih dogodkih so na komisiji že večkrat javno opozarjali javnost, a zaman, je poudaril.
»Kadrovanje v družbah, ki so v pretežni ali popolni državni lasti, ni ustrezno, o teh stvareh pišemo tudi v oceni stanja za preteklo leto. Ampak te stvari gredo nekako mimo nas, nikakor pa ne mimo naše komisije,« je izpostavil Štefanec in se ob tem vprašal, s kakšno pravico se je Kralj – če navedbe držijo – skliceval na državo in kdo je ta država in kdo je tisti šef, v imenu katerega govori. Zdi se mu nepojmljivo, da se v tej državi dogajajo takšne stvari, je še dodal.
Uradne sankcije vprašljive
Na podlagi prijave so na KPK pričeli postopek. Za tak primer po Štefanečevih besedah zakon o integriteti in preprečevanju korupcije pravzaprav ne predvideva neposrednih sankcij, razen v določenih primerih, ko gre za prekrškovne postopke. Vendar omenjeni primer nima tovrstne narave.
»Sankcija ste mediji in KPK, ki takšna ravnanja javno objavi. Vsi organi, ki so nekoga postavili na določeno funkcijo ali uradniško mesto, so dolžni po ugotovitvah komisije oceniti stanje in ustrezno reagirati. Takšnih reakcij je v državi daleč premalo. Težava so tisti primeri, ko gre za neposredno izvoljene funkcionarje, ki jih lahko zamenjajo samo volivci na volitvah. KPK noče biti represivni organ, ampak vest, ogledalo družbe,« je navedel in dodal, da zadevo obravnava ena izmed izkušenih sodelavk, ki bo predlagala ustrezne postopke. Do zadeve se lahko opredeli tudi tričlanski senat KPK, če bo k temu pozvan.
Transparency International Slovenia: »Kadrovanje v državnih podjetjih predstavlja veliko korupcijsko tveganje, vendar odkrivanje oziroma preprečevanje korupcije ni bila prioriteta nekaj prejšnjih vlad in tudi ni prioriteta sedanje vlade.«
Na protikorupcijski komisiji so, če naletijo na primer, ki ima sume znakov kaznivega dejanja, to dolžni naznaniti organom pregona. Prav tako pa lahko postopek na lastno pobudo začnejo tudi drugi organi, od policije do tožilstva.
V tej zadevi za zdaj takšnih sumov še niso zaznali, za več informacij pa se bodo med drugim obrnili na novinarja Bojana Požarja, ki je sinoči prvi objavil prijavo Irene Prijović o spornih pritiskih. Prva nadzornica Uradnega lista se je obrnila tako na SDH kot KPK. Povprašali ga bodo o tem, v katera druga kadrovanja naj bi se Kralj še vpletal.
