Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Letališče Edvarda Rusjana bo samevalo še najmanj do pomladi leta 2026

Prostorski načrt za Mariborsko letališče bo končan prihodnje leto. V pripravi pa je nov program za večjo letalsko povezljivost.
Lani je Letališče Edvarda Rusjana sprejelo le 2330 potnikov. FOTO: Tadej Regent
Lani je Letališče Edvarda Rusjana sprejelo le 2330 potnikov. FOTO: Tadej Regent
29. 5. 2025 | 16:44
29. 5. 2025 | 17:11
5:08

»Danes moram nagovoriti zbor turističnih delavcev. Približno sto ali več jih. Kdaj bo naše letališče spet zaživelo? Kaj naj jim povem?« Tako je mariborski župan Saša Arsenović dane izzval prisotne na posvetu Razvoj letališča Maribor in širšega območja. Odgovora ni prejel. Sedmega junija bo minilo eno leto, odkar je toča potolkla streho ter je v notranjost letališke zgradbe in potniški terminal steklo veliko vode. Letališče Edvarda Rusjana Maribor je od takrat zaprto za potniški promet oziroma nasploh deluje v zelo omejenem obsegu.

»Jeseni bo streha sanirana,« je na posvetu, ki ga je pripravilo Društva za prometno infrastrukturo Maribor, zagotovil Tomaž Pečnik z direktorata za letalski in pomorski promet na ministrstvu za infrastrukturo. Po napovedih bo nato sledila sanacija potniškega terminala. A kaže, da bo vsaj do pomladi leta 2026 mariborsko letališče samevalo.

Letališče začasno upravlja državna družba DRI upravljanje naložb že od leta 2019, ko je od najema odstopila družba Aerodrom Maribor v lasti kitajskih vlagateljev. DRI ima pogodbo do konca prihodnjega leta. Država za letališče išče koncesionarja, a je bilo to iskanje do zdaj neuspešno. »Dva interesenta na mesec naštejemo, a kaj jim lahko rečemo, kdaj bo letališče začelo obratovati s polno močjo,« je bil jasen Pečnik.

Zatika se že pri spremembi državnega prostorskega načrta, ki bi omogočil postavitev hangarjev ter dostop do letališke steze in njeno podaljšanje. Prostorski načrt je sicer v fazi dopolnjevanja koncepta prostorskih ureditev, končan pa bi lahko bil po obljubah predstavnikov države leta 2026. Po navedbah Pečnika se glede uporabe nekaterih sicer zasebnih zemljišč, tudi parkirišča pred letališko zgradbo, še vedno dogovarjajo z lastniki oziroma nekdanjimi kitajskimi najemniki letališča.

Marko Soršak, župan Hoče - Slivnica. FOTO: Regent Tadej
Marko Soršak, župan Hoče - Slivnica. FOTO: Regent Tadej
Marko Soršak, župan Občine Hoče Slivnica, je razpravljal, da je sprejetje državnega prostorskega podlaga za vse pogovore z investitorji. Ponazoril je, kaj bi bilo zanj sodobno mednarodno letališče, kar je bilo tudi sporočilo vseh sodelujočih na posvetu. »Ob prenovljenem letališču bi na zemljišču, ki je zdaj v lasti kitajskega državljana, zgradili velik nakupovalni center, nedaleč stran pa hotel s poslovnim središčem,« je dejal Soršak.

Ni mogoče zanemariti potniškega prometa

Samo Peter Medved iz mariborske mestne uprave je navedel, da letališče v avstrijskem Gradcu upravlja javni občinski holding. Medved vidi Letališče Edvarda Rusjana še kot nekakšno gospodarsko vozlišče. Matej Skočir, predstavnik ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je poudaril, da mora biti celotno območje ob letališču tako imenovana razvojna cona nacionalnega pomena. Po njegovih besedah sleherni investitor išče najmanj dve stvari, »to je dovolj velik kadrovski bazen in neposredno bližino znanstvenoraziskovalnih ustanov. In to tu je.«

Božidar Dokl iz agencije Slovenia Guide se je zavzel za potniški promet na letališču. Po njegovih izračunih je letališče sposobno sprejeti tudi do deset letal na dan. »Treba je nagovoriti tiste, ki zdaj potujejo z letališč v Gradcu, Budimpešti in Benetkah, da je Maribor pravzaprav v presečišču vseh treh letališč, in tako najprimernejši, saj ni treba opraviti daljše avtomobilske vožnje do letališč,« je podčrtal. Kot dobremu poznavalcu turizma mu je jasno, da potnike in goste lahko privabimo le z bogato ponudbo.

»Treba je stopiti skupaj. V Avstriji mora hotelir prispevati denar za gradnjo žičnice, s katere potem gostu v ponudbi omogoča najboljši razgled.« Torej bi moral biti letalski prevoznik, ki bi letel v ali iz Maribora in tako obogatil turistično ponudbo, deležen finančnih državnih spodbud. Skočir je Doklu odgovoril, da je v pripravi nov program za spodbujanje večje letalske povezljivosti, in se strinjal, da so finančne spodbude nujne, če želimo privabiti prevoznike.

Lani je Letališče Edvarda Rusjana sprejelo le 2330 potnikov, na posvetu pa je bil predstavljen še precej zanimiv podatek. Leta 1990 so namreč na mariborskem letališču našteli 85.000 potnikov in 700 ton tovornega prometa.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine