Zrak v Loškem Potoku onesnažen kot v Ljubljani
Raziskava: Za slabo kakovost zraka v sicer naravnem okolju krivo predvsem kurjenje - Onesnaženje bi zmanjšali s filtri za male kurilne naprave
Odpri galerijo
Kljub temu, da je Loški Potok sredi neokrnjene narave, je zrak tam doberšen del leta onesnažen najmanj toliko kot v mestnih. Glavni krivec za to so individualna kurišča, svoje pa prispeva še neprepišna lega. V Retjah (na fotografiji), ki ležijo v kotlini so tako izmerili celo višje koncentracije črnega ogljika kot v Ljubljani.
Foto Simona Fajfar
Hrib, Loški Potok – »Imamo rešitev,« komentira Ivan Benčina, župan občine Loški Potok, obsežno raziskavo, s katero so strokovnjaki ugotovili, da je v vasi Retje pozimi zelo onesnažen zrak, celo bolj kot v zaledju Ljubljane. Vzrok za to so predvsem emisije iz individualnih kurišč. »Podobno se dogaja po številnih hribovskih območjih v Sloveniji in po celotnih Alpah, a za večino krajev nimamo opravljenih meritev,« pravi dr. Griša Močnik, raziskovalec Inštituta Jožef Stefan.
Merjenje onesnaženosti zraka s trdimi delci je v dveh vaseh Loškega Potoka potekalo od novembra lani do sredine maja. Kristina Glojek, ki pripravlja doktorat na oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze, je k sodelovanju povabila strokovnjake z nemškega inštituta Tropos, Inštituta Jožef Stefan, podjetja Aerosol in Elektroinštituta Milan Vidmarja.
»V Sloveniji tako obsežne raziskave še ni bilo,« pravi Griša Močnik. Na Taboru v vasi Hrib in v Retjah so opravili pet vrst meritev: koncentracije črnega ogljika, vsega ogljika, velikostne porazdelitve, števila trdih delcev in vzorčenje za kemijsko analizo. Poleg tega je raziskovalka vsak dan opravila tri krožne sprehode s prenosno merilno napravo in v času meritev prehodila 640 kilometrov poti.
Razlog za raziskovanje onesnaženosti zraka s črnim ogljikom je povezan z dejstvom, da so ti delci najtesneje povezani s poslabšanjem zdravja prebivalstva. »Delcem, ki vsebujejo ogljik, strokovno pravimo ogljični aerosoli, manj strokovno pa saje. To je tisto, kar je strupeno v zraku,« pravi Griša Močnik. Zaradi onesnaženega zraka ljudje hitreje umirajo ne samo zaradi bolezni dihal, ampak tudi zaradi srčno-žilnih bolezni, delci pa vplivajo tudi delovanje avtonomnega živčevja in na krvni pritisk.
»V Sloveniji in Evropi sta dva glavna vira onesnaženosti zraka s črnim ogljikom: promet in slabo gorenje lesa, torej kurjenje z lesom na neprimerne in neučinkovite načine,« pravi Griša Močnik. Ko se tradicionalna raba lesa pri ogrevanju zasebnih hiš poveže z geografsko lego, kot je v hribovitem Loškem Potoku in v Alpah, manjkajo samo še temperaturne inverzije. »V tem primeru so doline kot lonec, pokrit s pokrovko, v katerem se vse cmari,« pravi Močnik.
To je pokazala tudi raziskava v Loškem Potoku. Prvo merilno mesto, Tabor, je prepišno, za Retje, ki je v kotanji, pa je velikokrat značilno stabilno ozračje. Takrat, so zapisali v raziskavi, so »povprečne številčne koncentracije delcev in koncentracije črnega ogljika v Retjah kar 3-krat višje kot v obdobjih labilnega ozračja, ko se zrak kotanje meša z okoliškim zrakom in koncentracije močno upadejo.« V vasi Retje številčne koncentracije delcev in koncentracije črnega ogljika večkrat dosežejo izredno visoke vrednosti, celo višje, kot so značilne za mestno ozadje Ljubljane. Tudi številčne koncentracije delcev v velikostnem območju od 10 do 800 nanometra v Retjah pozimi dosegajo vrednosti, ki so značilne za mesta kot so Helsinki, Stockholm, Augsburg in Ljubljana.
Raziskava pravi, da je glavni vir izpustov delcev na območju izgorevanje biomase, ki v Retjah prispeva okrog 80 odstotkov, na Taboru pa 75 odstotkov h koncentracijam črnega ogljika. »Številne individualne hiše imajo majhne in manj učinkovite naprave za kurjenje lesa. Pri starih pečeh z nizko učinkovitostjo so emisije velike. To so emisije strupenih, karcinogenih snovi, na primer poliaromatskih ogljikovodikov,« pravi Griša Močnik. Probleme te vrste je po njegovem lažje reševati v mestih, kjer prinese dobre rezultate že omejitev prometa ali toplovod. »Toda ogromno ljudi ne živi v mestih,« pravi sogovornik, ki meni, da ni smiselno ljudem soliti pamet, naj na podeželju nehajo kuriti les: »Ljudi moramo ozaveščati, da bi les kurili na čim bolj učinkovit način.«
Zato v Loškem Potoku, kjer je povprečna mesečna plača za 13 odstotkov nižja od slovenskega povprečja, ne računajo na zamenjavo večine peči, ki jih imajo v hišah. Razmišljajo o povsem novi rešitvi, ki so jo razvili na Inštitutu Jožef Stefan, pravi župan Ivan Benčina: »Razvili so filter za trde delce za male kurilne naprave, ki se jih namesti med kurišče in dimnik. S tem se vrednosti emisij bistveno spremeni.« Zato se občina na ministrstvu za infrastrukturo in ministrstvo za okolje in prostor dogovarja, da bi skupaj z občino Trbovlje sodelovali pri pilotnem projektu, s katerim bi kurišča opremili s filtri za trdne delce. Griša Močnik je nad tem navdušen: »Zmanjšanje izpustov lahko izmerimo in s številkami pokažemo, koliko se je izboljšala kvaliteta zraka«.
Merjenje onesnaženosti zraka s trdimi delci je v dveh vaseh Loškega Potoka potekalo od novembra lani do sredine maja. Kristina Glojek, ki pripravlja doktorat na oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze, je k sodelovanju povabila strokovnjake z nemškega inštituta Tropos, Inštituta Jožef Stefan, podjetja Aerosol in Elektroinštituta Milan Vidmarja.
»V Sloveniji tako obsežne raziskave še ni bilo,« pravi Griša Močnik. Na Taboru v vasi Hrib in v Retjah so opravili pet vrst meritev: koncentracije črnega ogljika, vsega ogljika, velikostne porazdelitve, števila trdih delcev in vzorčenje za kemijsko analizo. Poleg tega je raziskovalka vsak dan opravila tri krožne sprehode s prenosno merilno napravo in v času meritev prehodila 640 kilometrov poti.
Poslabšanje zdravja
Razlog za raziskovanje onesnaženosti zraka s črnim ogljikom je povezan z dejstvom, da so ti delci najtesneje povezani s poslabšanjem zdravja prebivalstva. »Delcem, ki vsebujejo ogljik, strokovno pravimo ogljični aerosoli, manj strokovno pa saje. To je tisto, kar je strupeno v zraku,« pravi Griša Močnik. Zaradi onesnaženega zraka ljudje hitreje umirajo ne samo zaradi bolezni dihal, ampak tudi zaradi srčno-žilnih bolezni, delci pa vplivajo tudi delovanje avtonomnega živčevja in na krvni pritisk.
»V Sloveniji in Evropi sta dva glavna vira onesnaženosti zraka s črnim ogljikom: promet in slabo gorenje lesa, torej kurjenje z lesom na neprimerne in neučinkovite načine,« pravi Griša Močnik. Ko se tradicionalna raba lesa pri ogrevanju zasebnih hiš poveže z geografsko lego, kot je v hribovitem Loškem Potoku in v Alpah, manjkajo samo še temperaturne inverzije. »V tem primeru so doline kot lonec, pokrit s pokrovko, v katerem se vse cmari,« pravi Močnik.
Kritične Retje
To je pokazala tudi raziskava v Loškem Potoku. Prvo merilno mesto, Tabor, je prepišno, za Retje, ki je v kotanji, pa je velikokrat značilno stabilno ozračje. Takrat, so zapisali v raziskavi, so »povprečne številčne koncentracije delcev in koncentracije črnega ogljika v Retjah kar 3-krat višje kot v obdobjih labilnega ozračja, ko se zrak kotanje meša z okoliškim zrakom in koncentracije močno upadejo.« V vasi Retje številčne koncentracije delcev in koncentracije črnega ogljika večkrat dosežejo izredno visoke vrednosti, celo višje, kot so značilne za mestno ozadje Ljubljane. Tudi številčne koncentracije delcev v velikostnem območju od 10 do 800 nanometra v Retjah pozimi dosegajo vrednosti, ki so značilne za mesta kot so Helsinki, Stockholm, Augsburg in Ljubljana.
Krurjenje glavni vir onesnaženja
Raziskava pravi, da je glavni vir izpustov delcev na območju izgorevanje biomase, ki v Retjah prispeva okrog 80 odstotkov, na Taboru pa 75 odstotkov h koncentracijam črnega ogljika. »Številne individualne hiše imajo majhne in manj učinkovite naprave za kurjenje lesa. Pri starih pečeh z nizko učinkovitostjo so emisije velike. To so emisije strupenih, karcinogenih snovi, na primer poliaromatskih ogljikovodikov,« pravi Griša Močnik. Probleme te vrste je po njegovem lažje reševati v mestih, kjer prinese dobre rezultate že omejitev prometa ali toplovod. »Toda ogromno ljudi ne živi v mestih,« pravi sogovornik, ki meni, da ni smiselno ljudem soliti pamet, naj na podeželju nehajo kuriti les: »Ljudi moramo ozaveščati, da bi les kurili na čim bolj učinkovit način.«
Kurišča opremili s filtri za trdne delce
Zato v Loškem Potoku, kjer je povprečna mesečna plača za 13 odstotkov nižja od slovenskega povprečja, ne računajo na zamenjavo večine peči, ki jih imajo v hišah. Razmišljajo o povsem novi rešitvi, ki so jo razvili na Inštitutu Jožef Stefan, pravi župan Ivan Benčina: »Razvili so filter za trde delce za male kurilne naprave, ki se jih namesti med kurišče in dimnik. S tem se vrednosti emisij bistveno spremeni.« Zato se občina na ministrstvu za infrastrukturo in ministrstvo za okolje in prostor dogovarja, da bi skupaj z občino Trbovlje sodelovali pri pilotnem projektu, s katerim bi kurišča opremili s filtri za trdne delce. Griša Močnik je nad tem navdušen: »Zmanjšanje izpustov lahko izmerimo in s številkami pokažemo, koliko se je izboljšala kvaliteta zraka«.
