Gladovna stavka kot obraz srbskih medijev

Srbski novinarji pod pritiski kličejo na pomoč Evropo.
Fotografija: ▶ Majo Pavlović je po 18 dneh gladovne stavke vendarle sprejel srbski predsednik Aleksandar Vučić in stavka je za zdaj končana. Foto Tanjug
Odpri galerijo
▶ Majo Pavlović je po 18 dneh gladovne stavke vendarle sprejel srbski predsednik Aleksandar Vučić in stavka je za zdaj končana. Foto Tanjug

Maja Pavlović, 50-letna pravnica in direktorica novosadske lokalne televizije Kanal 9, ne vidi drugega izhoda iz brezupnega položaja, kot da gladovno stavka. Stavkala je skoraj tri tedne, zadnji teden pred predsedniško palačo Aleksandra Vučića. Čakala­ je, da jo bo predsednik sprejel. »Če bo naša televizija ugasnila, naj vsaj ne ugasne molče, kot je v tišini ugasnilo že 125 elektronskih medijev v Srbiji,« je poudarila. Včeraj jo je Vučić sprejel in je prenehala stavkati.
 

Stavkala je 18 dni


Vseh 18 dni gladovne stavke jo je podpiral brat Saša, 49-letni odgovorni urednik Kanala 9. Oba sta lastnika te televizijske postaje, ki jo je leta 1999 ustanovil njun oče, zdaj že pokojni novinar nacionalne televizije Nemanja Pavlović. »Smo edina televizijska postaja v Srbiji, katere ustanovitelj je novinar, in neodvisni. Oče naju je vedno učil, da ne smeva služiti politični opciji ali kapitalu, samo gledalcem,« je povedala Maja Pavlović s tihim glasom, ko smo jo obiskali. Ko je stavkala spomladi, je 23. dan dobila infuzijo, ker je bilo njeno življenje ogroženo. Takrat jo je sprejela premierka Ana Brnabić in ji obljubila rešitev težav. V treh mesecih se ni zgodilo nič, podjetje po besedah direktorice tone in vprašanje je, do kdaj bo še lahko televizija oddajala, zato se je odločila za ponovno stavko.
 

Prošnja predsednika Vučića


V zadnjih 15 mesecih je že tretjič gladovno stavkala, da bi ohranila televizijski program Kanala 9. Dokazuje, da je sistem takšen, da zaradi previsokih dajatev in nadomestil državi mali elektronski mediji ne morejo preživeti. Njena televizija ima deset redno zaposlenih. Kanal 9 je bil najprej kabelski program, nato se je Srbija z mednarodnim sporazumom zavezala, da bo do leta 2015 izpeljala proces digitalizacije. Kanal 9 se je na razpisu leta 2006 prijavil za lokalno frekvenco in jo tudi dobil ter o tem sklenil pogodbo, v kateri piše, da jo lahko podaljša, vendar je regulator na svojo roko spremenil status v regionalno televizijo, zaradi česar mora plačevati višje pristojbine državi in raznim drugim upravičencem, kot če bi bil lokalen. Tega ne zmore. Kanalu 9 so zaradi neplačevanja pristojbin vzeli frek­venco, pa mu jo vrnili, blokirali račun, ga deblokirali, v čemer Maja Pavlović vidi potrdilo, da ima prav. Obrnila se je na vse pristojne, pa nič, tudi sodišče v petih letih njenega primera še ni končalo. Opozarja, da pravna država ne deluje, ker sklenjena pogodba ne velja. Zahteva spremembo pravil in znižanje pristojbin. Prihodkov iz oglasnega trženja Kanal 9 nima veliko, ker jih dobivajo samo mediji, zvesti oblasti, nad nepokornimi pa izvajajo tudi razne druge pritiske, so povedali novinarji.
 

Ugasnilo že 125 elektronskih medijev


V Srbiji je po besedah Maje Pavlović ugasnilo 125 elektronskih medijev, kar je ogromno. Ves čas stavke je prosila samo, da jo sprejme predsednik države Vučić in ji svetuje, kako naj se bori s sistemom, ki ne deluje. Včeraj jo je končno sprejel za zaprtimi vrati. Po sestanku je povedal, da njenih težav država ne more rešiti takoj, in ji obljubil, da jih bo začela reševati, kot je obljubila že premierka Ana Brnabić pred tremi meseci. Prosil jo je, da neha stavkati, in Maja Pavlović je včeraj prekinila gladovno stavko.

»Ne bije bitke zase in svojo televizijo, pač pa za vse regionalne televizije v Srbiji,« je dejal Nino Brajović, sekretar Združenja novinarjev Srbije. Njene zahteve so podprli obe domači združenji novinarjev ter mednarodna in evropska zveza novinarjev (IFJ in EFJ). Menijo, da so to nerazumni postopki, ki kažejo na državni pritisk na lokalne medije. O tem so obvestili tudi evropski parlament.
 

Prodaja Večernjih novosti »neznancu«


Gladovna stavka direktorice Kanala 9 ni edina težava v srbskem medijskem prostoru. Ta teden (v sredo) je odjeknila novica, da je država prodala svoj delež dnevnika Večernje novosti medijsko neznanemu 35-letnemu Bobanu Rajiću, lastniku podjetja Media 026, ki ga je ustanovil s 100 dinarji (75 centi) in nima prihodkov, zdaj pa je to podjetje kupilo časopisno podjetje za 2,5 milijona evrov. Novinarji menijo, da je to »pranje denarja«, opozicija pa, da plenjenje sedanje oblasti. Večernje novosti so časopis, ki je imel v času Jugoslavije najvišjo naklado v državi, še zdaj pa je blagovna znamka par excellence. Ustvarja tudi lepe letne prihodke in dobiček, zato novinarji menijo, da je bil prodan po prenizki ceni.
 

Težave novinarjev


Da je medijska krajina na vse načine preluknjana, kaže tudi akcija tožilstva za organizirani kriminal, ki je v sredo aretiralo direktorja Direct Medie in vodji marketinškega oddelka nacionalne televizije (RTS), nekdanjo direktorico Direct Medie pa iščejo z mednarodno tiralico. Domnevajo, da so javno televizijo med letoma 2009 in 2018 oškodovali za 5,66 milijona evrov. Dragan Đilas, opozicijski politik in nekdaj solastnik Direct Medie, je ocenil, da je to politični pregon in da so aretirani po Vučićevem naročilu. ­Priprte so zaslišali in izpustili. Ob ­številnih pritiskih oblastnikov, o katerih poročajo novinarji, se je Neodvisno ­združenje novinarjev v Beogradu zdaj obrnilo na policijo z zahtevo, naj najde huligane, ki so grobo ovirali pri delu novinarsko ekipo N1 ta teden pred stadionom Crvene zvezde, kamor so prišli navijači s tankom, o čemer je hotel poročati N1.
▲ Njene zahteve so podprli obe domači združenji novinarjev ter mednarodna in evropska zveza novinarjev (IFJ in EFJ). Menijo, da so to nerazumni postopki, ki kažejo na državni pritisk na lokalne medije. Foto Blic
▲ Njene zahteve so podprli obe domači združenji novinarjev ter mednarodna in evropska zveza novinarjev (IFJ in EFJ). Menijo, da so to nerazumni postopki, ki kažejo na državni pritisk na lokalne medije. Foto Blic

Komentarji: