
Neomejen dostop | že od 14,99€
Hrvaška varnostno-obveščevalna agencija (SOA) je v nedeljo objavila svoje letno javno poročilo, v katerem kljub splošni oceni o stabilnosti države opozarja na vrsto konkretnih in naraščajočih varnostnih groženj.
Kot ključne izzive izpostavlja krepitev desničarskega ekstremizma, porast državno sponzoriranih kibernetskih napadov in nestabilnost v regiji Zahodnega Balkana.
Najbolj alarmanten del poročila agencije SOA se osredotoča na grožnjo, ki raste od znotraj: desničarski ekstremizem, ki ni več zgolj spletni fenomen.
Agencija navaja, da obstajajo namere in poskusi paravojaškega organiziranja, izvajanja vojaškega usposabljanja in nabave orožja.
Poročilo navaja, da je bil hrvaški državljan januarja letos uvrščen na ameriški seznam globalnih teroristov kot član nasilne spletne združbe Terrorgram Collective.
Hkrati pa v ozadju, kot ugotavlja SOA, tli tudi nevarnost islamskega ekstremizma. Čeprav na Hrvaškem ni organiziranih terorističnih celic, na območje Zahodnega Balkana prihajajo nekdanji borci ISIL, ki so po vrnitvi iz Sirije in Iraka prestali kratke zaporne kazni in so večinoma že na prostosti.
Druga, bolj prikrita, grožnja prihaja iz digitalnega sveta.
Po navedbah agencije SOA število državno sponzoriranih kibernetskih napadov na Hrvaško strmo narašča – leta 2024 so jih zabeležili rekordnih 38.
Podatek, da za dvema tretjinama tovrstnih kibernetskih napadov stojijo hekerske skupine pod okriljem Rusije, dokazuje, da gre za sistematično delovanje, usmerjeno proti državnim institucijam.
Kako zaskrbljujoč je lahko tak napad v resničnem življenju, pa je pokazal konkreten primer iz sosednje države: izsiljevalski napad hekerske skupine Lockbit na klinični center v Zagrebu junija lani.
V trenutku, ko so hekerji zaklenili celoten bolnišnični sistem, se je digitalna grožnja prelevila v človeško stisko. Načrtovane operacije so bile odpovedane. Zdravniki so ostali brez dostopa do ključnih podatkov o alergijah ali zgodovini bolezni svojih pacientov.
Poleg digitalnega bojišča pa Rusija, kot ugotavlja SOA, uporablja tudi klasične metode.
Po izgonu na stotin ruskih obveščevalcev, ki so delovali pod diplomatsko krinko, so ruske službe okrepile uporabo tako imenovanih »ilegalcev«. Gre za elitne, globoko zakonspirirane agente z lažnimi identitetami, ki se za več let 'utopijo' v tuje okolje.
Kot šolski primer takšnega delovanja poročilo izpostavlja prav Slovenijo. Navajajo, da so se leta 2017 v Slovenijo priselila ruska agenta, ki sta se predstavljala kot argentinska državljana, zakonca Maria Rosa Mayer Munos in Ludwig Gisch, skupaj z dvema otrokoma.
Slovenski varnostni organi so ju decembra leta 2022 v Ljubljani aretirali in razkrili njuno pravo identiteto: bila sta agenta ruske zunanje obveščevalne službe SVR, Ana in Artem Dulcev.
Avgusta lani sta bila v okviru velike izmenjave zapornikov deportirana v Rusijo, kjer ju je, kot poudarja poročilo, osebno sprejel predsednik Vladimir Putin.
Tretje žarišče napetosti je Zahodni Balkan, ki ostaja prizorišče merjenja moči.
Poročilo agencije SOA s prstom kaže na delovanje srbskih oblasti, ki naj bi med protivladnimi protesti s pomočjo varnostnega aparata in medijev širile lažne novice, da proteste organizira Hrvaška.
Takšne dezinformacije ustvarjajo ozračje nezaupanja, kar neposredno občutijo državljani; poročilo omenja primere, ko so bili hrvaški državljani na srbski meji nadlegovani in zavrnjeni.
Ob tem se v regiji, ob močni podpori Rusije, krepi politični koncept »srbskega sveta«, ki ga SOA vidi kot grožnjo stabilnosti sosednjih držav.
Komentarji