Kamenjanje pravoslavnih vernikov na Kosovu
Na Hrvaškem so pripadniki manjšinskih verskih skupnosti tarče verbalnih in fizičnih napadov.
Odpri galerijo
Zunanje ministrstvo je ameriškemu kongresu poročalo, da se je lani na Balkanu povečala verska nestrpnost. FOTO: Marko Djurica/Reuters
Ministrstvo za zunanje zadeve je ameriškemu kongresu poročalo, da se je lani na Balkanu povečala verska nestrpnost. Na Hrvaškem jo najbolj občutijo Judje. V BiH so diskriminacije deležni pripadniki vseh manjšinskih verskih skupnosti, na Kosovu pa so na udaru SPC in muslimani.
Na Hrvaškem je ameriško zunanje ministrstvo zaznalo povečanje verske nestrpnosti na spletu, medtem ko je Svet Evrope opozoril tudi na pojav proustaških grafitov. Lani se je za katolike izreklo 86,3 odstotka, za pravoslavce 4,4 odstotka in za muslimane 1,5 odstotka prebivalstva. Pripadniki manjšinskih verskih skupnosti so občasno tarče verbalnih in fizičnih napadov, Jude pa na spletnih portalih obtožujejo, da spodkopavajo demokracijo, svobodo in finančne institucije.
Zunanje ministrstvo ZDA še navaja, da vlada zavlačuje z vračanjem premoženja, ki je bilo zaplenjeno Judom med holokavstom, hrvaška obmejna policija ne spoštuje verskega prepričanja migrantov, v zdravstvenih ustanovah pa zavračajo zdravljenje Jehovovih prič, ki zaradi svojega prepričanja nočejo sprejeti transfuzije.
Islamska skupnost je zadovoljna z odnosi z vlado, Srbska pravoslavna cerkev (SPC) pa s pravnim statusom. Po podatkih komisije za odnose z verskimi skupnostmi je vlada lani namenila Katoliški cerkvi 38 milijonov evrov, kar je dva milijona manj kot leto prej, drugim verskim skupnostim pa 2,9 milijona evrov.
V Bosni in Hercegovini je bilo lani 209 napadov na verske uslužbence in objekte, policija je identificirala odgovorne v zgolj 73 primerih, sodišča pa so procesuirala 23 primerov. Največ napadov je na premoženje islamske skupnosti, sledijo pa skrunitve pokopališč SPC. Medreligijski svet BiH poudarja, da pristojni organi obravnavajo napade kot navadne kraje ali vandalizem, ne kot zločine iz sovraštva, manjšinske verske skupnosti pa opozarjajo tudi na diskriminacijo lokalnih skupnosti pri uporabi verske lastnine.
Lani se je v BiH za muslimane izreklo 51 odstotkov prebivalstva, za pravoslavce 31 odstotkov, za katolike pa 15 odstotkov prebivalstva. Ministrstvo za zunanje zadeve je spomnilo tudi na sodbo evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Sejdić-Finci, ki terja ustavno spremembo, ki bi članom vseh manjšin omogočila, da kandidirajo na predsedniških in parlamentarnih volitvah.
Predsedstvo BiH še ni dalo zelene luči za usklajen dogovor med državo in islamsko skupnostjo, zastala pa je tudi izvedba konkordata s svetim sedežem, sporazuma s SPC in zakona o verskih praznikih. V Republiki Srbski ne uresničujejo zakona o verskem izobraževanju otrok povratnikov, pripadniki manjšinske verske skupnosti pa opozarjajo še na diskriminacijo pri izobraževanju v materinščini, zaposlovanju v javnih podjetjih, zdravstvu in socialnih storitvah.
Zunanje ministrstvo na Kosovu izpostavlja nespoštovanje lastninskih pravic SPC, diskriminacijo vernih muslimanov pri zaposlovanju ter oprostitev obtožb imamov za širjenje verskega in etničnega sovraštva. Samostanu Visoki Dečani, ki je pod zaščito Unesca, kljub odločitvi ustavnega sodišča še niso vrnili zemljišča, na zavarovanem območju pa nelegalno gradijo cesto. Priština ne dovoli obnove cerkve sv. Nikole v Prizrenu, objekti SPC, ki niso pod 24-urnim varstvom policije, so tarča ropov in vandalizma. Vernike obmetavajo s kamenjem in preprečujejo verske obrede, osumljenci pa zaradi pomanjkanja dokazov niso obtoženi.
Kosovska muslimanska skupnost opozarja na prepoved nošenja verskih oblačil v osnovnih in srednjih šolah, pogoste tarče ustrahovanja so tudi študentke na prištinski univerzi. Vladi očitajo, da ne financira verskih šol, medije pa obtožujejo, da izenačujejo islam s terorizmom in verne muslimane predstavljajo v negativni luči.
Na Hrvaškem je ameriško zunanje ministrstvo zaznalo povečanje verske nestrpnosti na spletu, medtem ko je Svet Evrope opozoril tudi na pojav proustaških grafitov. Lani se je za katolike izreklo 86,3 odstotka, za pravoslavce 4,4 odstotka in za muslimane 1,5 odstotka prebivalstva. Pripadniki manjšinskih verskih skupnosti so občasno tarče verbalnih in fizičnih napadov, Jude pa na spletnih portalih obtožujejo, da spodkopavajo demokracijo, svobodo in finančne institucije.
Zunanje ministrstvo ZDA še navaja, da vlada zavlačuje z vračanjem premoženja, ki je bilo zaplenjeno Judom med holokavstom, hrvaška obmejna policija ne spoštuje verskega prepričanja migrantov, v zdravstvenih ustanovah pa zavračajo zdravljenje Jehovovih prič, ki zaradi svojega prepričanja nočejo sprejeti transfuzije.
Islamska skupnost je zadovoljna z odnosi z vlado, Srbska pravoslavna cerkev (SPC) pa s pravnim statusom. Po podatkih komisije za odnose z verskimi skupnostmi je vlada lani namenila Katoliški cerkvi 38 milijonov evrov, kar je dva milijona manj kot leto prej, drugim verskim skupnostim pa 2,9 milijona evrov.
Vandalizem ali zločini iz sovraštva
V Bosni in Hercegovini je bilo lani 209 napadov na verske uslužbence in objekte, policija je identificirala odgovorne v zgolj 73 primerih, sodišča pa so procesuirala 23 primerov. Največ napadov je na premoženje islamske skupnosti, sledijo pa skrunitve pokopališč SPC. Medreligijski svet BiH poudarja, da pristojni organi obravnavajo napade kot navadne kraje ali vandalizem, ne kot zločine iz sovraštva, manjšinske verske skupnosti pa opozarjajo tudi na diskriminacijo lokalnih skupnosti pri uporabi verske lastnine.
Trgovina z ljudmi na Balkanu
Po oceni ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je v BiH in Črni gori potreben krepkejši nadzor nad trgovino z ljudmi, nadzor pa je še potreben v Srbiji in na Hrvaškem. V BiH so naredili premalo za zaščito žrtev, ki jih celo kaznujejo za dejanja, v katera so jih prisili trgovci z ljudmi. V Črni gori, kjer ženske in dekleta migrantov in sezonskih delavcev silijo v prostitucijo, tako kot v BiH niso obsodili še nikogar zaradi trgovine z ljudmi. V Srbiji še ni sistemsko urejeno posredovanje primerov trgovine z ljudmi usposobljenim in preizkušenim tožilcem in sodnikom. Na Hrvaškem oblast zanemarja migrante in iskalce azila, sodniki pa izrekajo trgovcem z ljudmi blage kazni.
Po oceni ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je v BiH in Črni gori potreben krepkejši nadzor nad trgovino z ljudmi, nadzor pa je še potreben v Srbiji in na Hrvaškem. V BiH so naredili premalo za zaščito žrtev, ki jih celo kaznujejo za dejanja, v katera so jih prisili trgovci z ljudmi. V Črni gori, kjer ženske in dekleta migrantov in sezonskih delavcev silijo v prostitucijo, tako kot v BiH niso obsodili še nikogar zaradi trgovine z ljudmi. V Srbiji še ni sistemsko urejeno posredovanje primerov trgovine z ljudmi usposobljenim in preizkušenim tožilcem in sodnikom. Na Hrvaškem oblast zanemarja migrante in iskalce azila, sodniki pa izrekajo trgovcem z ljudmi blage kazni.
Lani se je v BiH za muslimane izreklo 51 odstotkov prebivalstva, za pravoslavce 31 odstotkov, za katolike pa 15 odstotkov prebivalstva. Ministrstvo za zunanje zadeve je spomnilo tudi na sodbo evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Sejdić-Finci, ki terja ustavno spremembo, ki bi članom vseh manjšin omogočila, da kandidirajo na predsedniških in parlamentarnih volitvah.
Predsedstvo BiH še ni dalo zelene luči za usklajen dogovor med državo in islamsko skupnostjo, zastala pa je tudi izvedba konkordata s svetim sedežem, sporazuma s SPC in zakona o verskih praznikih. V Republiki Srbski ne uresničujejo zakona o verskem izobraževanju otrok povratnikov, pripadniki manjšinske verske skupnosti pa opozarjajo še na diskriminacijo pri izobraževanju v materinščini, zaposlovanju v javnih podjetjih, zdravstvu in socialnih storitvah.
Enačaj med islamom in terorizmom
Zunanje ministrstvo na Kosovu izpostavlja nespoštovanje lastninskih pravic SPC, diskriminacijo vernih muslimanov pri zaposlovanju ter oprostitev obtožb imamov za širjenje verskega in etničnega sovraštva. Samostanu Visoki Dečani, ki je pod zaščito Unesca, kljub odločitvi ustavnega sodišča še niso vrnili zemljišča, na zavarovanem območju pa nelegalno gradijo cesto. Priština ne dovoli obnove cerkve sv. Nikole v Prizrenu, objekti SPC, ki niso pod 24-urnim varstvom policije, so tarča ropov in vandalizma. Vernike obmetavajo s kamenjem in preprečujejo verske obrede, osumljenci pa zaradi pomanjkanja dokazov niso obtoženi.
Kosovska muslimanska skupnost opozarja na prepoved nošenja verskih oblačil v osnovnih in srednjih šolah, pogoste tarče ustrahovanja so tudi študentke na prištinski univerzi. Vladi očitajo, da ne financira verskih šol, medije pa obtožujejo, da izenačujejo islam s terorizmom in verne muslimane predstavljajo v negativni luči.
