Kita glavača ubil kamen plavajočega zlata
Ni nenavadno, da oceani na brežine naplavijo ene svojih največjih prebivalcev, precej bolj redko pa je, da kiti glavači svoj konec dočakajo zaradi ambre, snovi, ki nastaja v njihovem prebavnem sistemu in velja za sveti gral proizvajalcev dišav. »Plavajoče zlato«, kakor zaradi zasoljene cene pravijo tej trdi in voskasti tvorbi, je bilo usodno tudi za kita, ki je konec maja nasedel na slikoviti črni plaži Nogales na kanarskem otoku La Palma.
Na dan, ko se je na severozahodu isle bonite oziroma lepega otoka pojavilo truplo živali, razmere za ugotavljanje okoliščin smrti veterinarjem niso šle na roko. Delo je oviralo plimovanje, prav tako močan tok, a kljub temu je bil profesor forenzične veterinarske patologije z Univerze v Las Palmasu Antonio Fernández Rodríguez odločen najti odgovor na vprašanje, kaj je pokončalo 13-metrskega sesalca.
Kot da bi slutil, da ga čaka redko odkritje, se je kljub drugačnim napotkom oblasti ponovno približal živali in podrobneje pregledal zadnji del debelega črevesa. »Roke sem porinil do konca in otipal nekaj trdega. Bilo je jasno, da je šlo za oviro,« je dejal za španski časnik El Mundo. »Izvlekel sem kamen, velik od 50 do 60 centimetrov in težek devet kilogramov in pol.« Izkušenemu strokovnjaku, ki se mu je pridružila ekipa veterinarjev, je bilo nemudoma jasno, da je naletel na ambro.
Prve hipoteze Fernándeza Rodrígueza je potrdila tudi pred dnevi objavljena podrobnejša analiza kitove smrti. V končnih izsledkih je mogoče prebrati, da je sesalec umrl zaradi kroničnega obstruktivnega vnetja debelega črevesa, kar je bil tudi vzrok, da je imel ob smrti od pet do deset ton manj, kot je običajno za primerke njegove velikosti.
Redka najdba
Ambra, ki naj bi jo proizvajal le kakšen odstotek kitov glavačev, nastane v prebavnem traktu kot posledica reakcij med izločki prebavnih žlez in ostanki hrane, predvsem rib in glavonožcev. Snov, ki se postopoma strdi in tvori konglomeratno maso, živali največkrat izbljuvajo, zaradi česar jo je mogoče najti v morju ali na obalah, občasno pa gmota postane prevelika in vodi v smrt, kakor se je to zgodilo na La Palmi.
Da je najdba, na katero je naletel Fernández Rodríguez, res nenavadna, potrjujejo tudi njegove bogate izkušnje. V četrt stoletja, odkar je na čelu Univerzitetnega inštituta za zdravje živali in varnost hrane, je nekropsijo opravil na približno petdesetih kitih glavačih, a se z ambro v takšni obliki do zdaj še ni srečal.
Kam z denarjem
Ambra je izjemno cenjena v industriji parfumov, kjer se uporablja zlasti za ohranjanje in podaljševanje arome. Čeprav so zanjo našli nadomestila in je njena prodaja v nekaterih državah celo prepovedana, še naprej ostaja čislana sestavina proizvajalcev dišav, kar ne nazadnje potrjuje tudi njena vrtoglava cena. Nekaj manj kot deset kilogramov težki kitov izloček naj bi bil po poročanju medijev vreden okoli pol milijona evrov.
Po pisanju britanskega Guardiana se na Univerzitetnem inštitutu za zdravje živali in varnost hrane zavzemajo, da bi zajetna vsota od prodaje redke najdbe šla žrtvam ognjenika Tajogaite, ki je zeleni otok držal v nemilosti med septembrom in decembrom leta 2021 ter pri tem uničil 1676 stavb in povzročil za slabo milijardo evrov škode. »Upam, da bo denar namenjen La Palmi, kjer je kit nasedel in umrl,« je dejal Fernández Rodríguez.
