Lažne novice širijo sovraštvo do migrantov
V BiH niso še nikogar kaznovali zaradi širjenja lažnih novic o beguncih, ki da ugrabljajo dekleta in posiljujejo mladoletnice.
Odpri galerijo
V sprejemnih domovih je prostora le za 1700 ljudi. Na fotografiji improviziran kamp na obrobju Velike Kladuše pred nekaj meseci. Foto Jure Eržen
Lažne novice o migrantih, ki se bliskovito širijo po družabnih omrežjih, povzročajo med ljudmi paniko, strah in sovraštvo do obupancev, ki so proti svoji volji obstali v bosanskem žepu. V BiH je okrog 4500 migrantov. Večinoma živijo pod milim nebom.
Po družabnih omrežjih krožijo novice o ugrabljenih dekletih v Posušju, posiljenih mladoletnicah v Mostarju in migrantih, ki dekletom v nočnih klubih skrivaj dajejo v pijačo nedovoljene substance. Čeprav policija večino lažnih novic demantira, naredijo veliko škode med ljudmi, ker mnogi nasedejo, tudi če večina zaupa policijskim navedbam.
Policijska uprava v Posušju je raziskala novico o ugrabljenih dekletih. Ugotovitve kažejo, da ni bilo nobene ugrabitve in da so si dekleta zgodbo izmislile pod vplivom alkohola. Neresnične in izmišljene so tudi novice o napadih in posilstvih deklet, ki jih je preiskala policija hercegovsko-neretvanskega kantona.
V Bosni se lažne novice rade primejo tudi zato, ker tamkajšnji prebivalci tradicionalno pripisujejo krivico za lastne ali družbene probleme drugim. Velik delež prispevajo tudi tisti, ki namerno sprožajo novice, v katerih obtožujejo druge družbene skupine, da ogrožajo njihovo nacionalnost ali veroizpoved. Njihov cilj je ohranitev oblasti ali privilegiranega položaja v družbi, najprej pa jim nasedejo ljudje, ki niso pripravljeni sprejeti niti samih sebe, kaj šele druge in drugačne.
V času neznosne lahkosti pretoka informacij med ljudmi, ki ga omogočajo družabna omrežja, je težko preveriti njihovo verodostojnost, še teže pa, kdo so njihovi nosilci in kakšni so njihovi cilji. To še zdaleč ne velja le za BiH ali za Balkan, kajti lažne novice o migrantih se pojavljajo po vsej Evropi in svetu.
Na Balkanu le redki končajo pred sodnikom za prekrške. V BiH tako ni bil še nihče kaznovan zaradi širjenja lažnih novic, čeprav policistom omogočata pregon kazenska zakonika v Federaciji BiH in na ravni BiH. Najvišja zagrožena kazen za tiste, ki grobo kršijo profesionalne medijske standarde ali se zatekajo v hujskaštvo in sovražni govor ter z njima očitno spodbujajo nasilje ali pozivajo k nasilju, mednacionalnim ali etničnim spopadom, je do tri leta zapora. To velja tudi za tiste, ki izzivajo ali širijo nacionalno, rasno ali versko sovraštvo, tudi do oseb, ki le začasno živijo ali bivajo v BiH.
Lažne novice o migrantih lahko resno ogrozijo tudi varnost v državi. Po mnenju varnostnih strokovnjakov jih ne širijo le družabna omrežja, temveč tudi nekateri tradicionalni mediji. Kot še menijo, je pomembno tudi, da pristojni organi ugotovijo, ali dezinformacije širijo neozaveščeni in neodgovorni posamezniki ali pa organizirane skupine in institucije. Po njihovem bi morali sproti seznanjati javnost z dejanskim stanjem.
Ozračje izrednih razmer se predvsem okoli Velike Kladuše in Bihaća ustvarja tudi po zaslugi politikov, ki so sovražni do migrantov. Kljub trditvam tako aktivistov nevladnih organizacij kot tudi oblasti, da gre le za posamezne incidente, številni begunci povzročajo nelagodje med prebivalstvom. Dodatna težava je, da se oblasti v BiH za zdaj še niso spoprijele s problemom tihotapcev ljudi.Letos so obsodili le enega tihotapca ljudi, in to na tri leta zapora, poteka pa še en proces proti osmim osebam.
Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) so v BiH letos registrirali približno 23.000 beguncev, trenutno pa naj bi jih bilo v državi še kakih 4500. Daleč največ migrantov je v unsko-sanskem kantonu na meji s Hrvaško. Po navedbah vodje IOM v BiH Petra Van der Auweraerta gre za okoli 3500 beguncev, največ pa jih živi na prostem, ker je v sprejemnih centrih prostora le za 1700 oseb. Van der Auweraert je prepričan tudi, da je večina beguncev v BiH prišla s pomočjo tihotapcev.
Po družabnih omrežjih krožijo novice o ugrabljenih dekletih v Posušju, posiljenih mladoletnicah v Mostarju in migrantih, ki dekletom v nočnih klubih skrivaj dajejo v pijačo nedovoljene substance. Čeprav policija večino lažnih novic demantira, naredijo veliko škode med ljudmi, ker mnogi nasedejo, tudi če večina zaupa policijskim navedbam.
Vsega so krivi drugi in drugačni
Policijska uprava v Posušju je raziskala novico o ugrabljenih dekletih. Ugotovitve kažejo, da ni bilo nobene ugrabitve in da so si dekleta zgodbo izmislile pod vplivom alkohola. Neresnične in izmišljene so tudi novice o napadih in posilstvih deklet, ki jih je preiskala policija hercegovsko-neretvanskega kantona.
V Bosni se lažne novice rade primejo tudi zato, ker tamkajšnji prebivalci tradicionalno pripisujejo krivico za lastne ali družbene probleme drugim. Velik delež prispevajo tudi tisti, ki namerno sprožajo novice, v katerih obtožujejo druge družbene skupine, da ogrožajo njihovo nacionalnost ali veroizpoved. Njihov cilj je ohranitev oblasti ali privilegiranega položaja v družbi, najprej pa jim nasedejo ljudje, ki niso pripravljeni sprejeti niti samih sebe, kaj šele druge in drugačne.
V času neznosne lahkosti pretoka informacij med ljudmi, ki ga omogočajo družabna omrežja, je težko preveriti njihovo verodostojnost, še teže pa, kdo so njihovi nosilci in kakšni so njihovi cilji. To še zdaleč ne velja le za BiH ali za Balkan, kajti lažne novice o migrantih se pojavljajo po vsej Evropi in svetu.
Na Balkanu le redki končajo pred sodnikom za prekrške. V BiH tako ni bil še nihče kaznovan zaradi širjenja lažnih novic, čeprav policistom omogočata pregon kazenska zakonika v Federaciji BiH in na ravni BiH. Najvišja zagrožena kazen za tiste, ki grobo kršijo profesionalne medijske standarde ali se zatekajo v hujskaštvo in sovražni govor ter z njima očitno spodbujajo nasilje ali pozivajo k nasilju, mednacionalnim ali etničnim spopadom, je do tri leta zapora. To velja tudi za tiste, ki izzivajo ali širijo nacionalno, rasno ali versko sovraštvo, tudi do oseb, ki le začasno živijo ali bivajo v BiH.
Politiki so sovražni do migrantov
Lažne novice o migrantih lahko resno ogrozijo tudi varnost v državi. Po mnenju varnostnih strokovnjakov jih ne širijo le družabna omrežja, temveč tudi nekateri tradicionalni mediji. Kot še menijo, je pomembno tudi, da pristojni organi ugotovijo, ali dezinformacije širijo neozaveščeni in neodgovorni posamezniki ali pa organizirane skupine in institucije. Po njihovem bi morali sproti seznanjati javnost z dejanskim stanjem.
Ozračje izrednih razmer se predvsem okoli Velike Kladuše in Bihaća ustvarja tudi po zaslugi politikov, ki so sovražni do migrantov. Kljub trditvam tako aktivistov nevladnih organizacij kot tudi oblasti, da gre le za posamezne incidente, številni begunci povzročajo nelagodje med prebivalstvom. Dodatna težava je, da se oblasti v BiH za zdaj še niso spoprijele s problemom tihotapcev ljudi.Letos so obsodili le enega tihotapca ljudi, in to na tri leta zapora, poteka pa še en proces proti osmim osebam.
Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) so v BiH letos registrirali približno 23.000 beguncev, trenutno pa naj bi jih bilo v državi še kakih 4500. Daleč največ migrantov je v unsko-sanskem kantonu na meji s Hrvaško. Po navedbah vodje IOM v BiH Petra Van der Auweraerta gre za okoli 3500 beguncev, največ pa jih živi na prostem, ker je v sprejemnih centrih prostora le za 1700 oseb. Van der Auweraert je prepričan tudi, da je večina beguncev v BiH prišla s pomočjo tihotapcev.
