Okoli skalnatega planeta je najverjetneje ozračje
Raziskovalci so s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb zaznali atmosfero okoli planeta 55 Cancri e, skalnatega eksoplaneta, od nas oddaljenega okoli 41 svetlobnih let. Kot so sporočile vesoljske agencije, je to najboljši dokaz do zdaj, da ima skalnati planet zunaj našega osončja atmosfero. Ta je na primer na Zemlji nujna za obstoj življenja, so pa raziskovalci poudarili, da je planet zagotovo prevroč, da bi na njem lahko živela živa bitja. Vendar pa raziskava dodaja k razumevanju zgodnjih pogojev na mladi Zemlji, Marsu in Veneri.
»Webb premika meje pri opisovanju eksoplanetov. Omogoča nam povsem novo znanost,« je poudaril Renyu Hu iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon JPL, ki je bil vodilni avtor članka, objavljenega v reviji Nature.
55 Cancri e, znan tudi pod imenom Janssen, je eden izmed petih znanih planetov okoli zvezde 55 Cancri. Planet je dvakrat večji od Zemlje, zato ga uvrščajo med tako imenovane superzemlje – to so vsi planeti, ki so večji od našega, a manjši od Neptuna, hkrati pa so podobne sestave kot skalnati planeti v našem osončju.
Tu se podobnosti z našo lepo modro frnikolo pravzaprav končajo. Planet je izjemno blizu svoji zvezdi, okoli nje kroži na oddaljenosti 2,5 milijona kilometrov, kar je torej bistveno manj od razdalje med Merkurjem in Soncem, da ne govorimo med Zemljo in Soncem, kjer je razdalja okoli 150 milijonov kilometrov. To pomeni, da je planet najverjetneje plimsko zaklenjen na svojo zvezdo (kot naša Luna) in mu vedno kaže isti obraz – ta del planeta je najverjetneje brbotajoč ocean magme. Bližina zvezde bi lahko pomenila, da sta sevanje in zvezdni veter odpihnila atmosfero, vendar raziskovalci vprašanj o obstoju ozračja niso mogli odgovoriti. »Precej neprijetno je bilo, da z nobenim opazovanjem nismo mogli razvozlati skrivnosti. Navdušena sem, da smo se končno dokopali do nekaj odgovorov,« je pojasnila Diana Dragomir z Univerze v Novi Mehiki, ki se s planetom ukvarja že več kot desetletje.
Ozračja okoli skalnatih planetov so praviloma tanka in jih je težko zaznati, medtem ko so ozračja plinskih velikanov bistveno bolj izrazita – Hubblov teleskop jih je zaznal že pred dvajsetimi leti. Nasin zdaj že upokojeni teleskop Spitzer je pred leti sicer zaznal pline, kot so kisik, dušik in ogljikov dioksid v okolici planeta 55 Cancri e, vendar bi lahko vsi ti plini izvirali iz izhlapevanja staljenih kamnin.
Zdaj imajo raziskovalci na voljo mogočno oko – teleskop James Webb, ki sicer ne more neposredno pogledati v planet, a z različnimi infrardečimi instrumenti lahko meri spremembe svetlobe v sistemu, ko planet kroži okoli svoje zvezde. Iz te svetlobe nato raziskovalci lahko izluščijo odtise posameznih elementov in temperaturne razlike. Izkazalo se je, da bi bile površinske temperature na dnevni strani planeta okoli 2200 stopinj Celzija, če ne bi bilo ozračja, vendar so bile temperature »le« 1540 stopinj. »To je zelo močan indikator, da se energija seli z dnevne na nočno stran, najverjetneje prek atmosfere,« je pojasnil Hu. Tudi spekter kemičnih elementov in spojin je potrdil, da ima planet najverjetneje atmosfero, če bi plini izvirali le iz staljenih kamnin, bi bili spektri drugačni.
Raziskovalci, kot so sporočili iz JPL, še menijo, da se atmosfera polni iz uhajajočih plinov, da je verjetno prvotno ozračje že zdavnaj odneslo, da pa je materiala v kamninah dovolj, da se ozračje obnavlja. Webb trenutno znova opazuje planet in pridobiva nove podatke.
