Napadalni orkester lažnih novic
Na preizkušnji je trdnost obrambe pred tujim vpletanjem v politični proces
Odpri galerijo
Ko analizirajo napade z dezinformacijami, govorijo o »orkestriranem manipulativnem delovanju«, denimo na facebooku. FOTO: Reuters
Bruselj – Koliko dezinformacij kroži v kampanji pred evropskimi volitvami? V EU z največ dvomi spremljajo ravnanje ruskih akterjev, ki so po številnih ugotovitvah v zadnjih letih s širjenjem dezinformacij poskusili vplivati na volitve po svetu.
Redne tedenske analize posebne enote za strateško komuniciranje, ki deluje pri zunanji službi EU, ugotavljajo neprekinjeno in intenzivno širjenje dezinformacij po družbenih omrežjih in kanalih, kot je ruski Sputnik v več jezikih.
Primer so bile, denimo, teorije zarote po požaru v katedrali Notre-Dame v Parizu, po katerih naj bi bile vpletene tajne službe ali islamistični teroristi. Glavne teme sporočil so oporekanje demokratični legitimnosti EU, enačenje članstva z izgubo suverenosti, propadanje dekadentnega Zahoda … Pod črto: v posebni enoti vidijo cilj Kremlja v oslabitvi Evrope.
Ali se v sklepni fazi lahko zgodi napad z dezinformacijami, ni mogoče napovedati ali predvideti. Analitiki iz bruseljskih služb v zadnjih mesecih niso zasledili operacij le iz Rusije, temveč tudi iz drugih držav, denimo iz Irana. Najpogostejši cilji so baltske države, Italija, Nemčija, Romunija, Združeno kraljestvo.
Ko analizirajo napade z dezinformacijami, govorijo o »orkestriranem manipulativnem delovanju«, denimo na facebooku. Delovanje iz Rusije, ki ga pripisujejo »prokremeljskim akterjem«, imajo posebno dobro dokumentirano.
Unija se je veliko ukvarjala s spletnimi orjaki, zlasti s Facebookom, Googlom in Twitterjem. Vsi trije so se podpisali pod kodeks ravnanja z dezinformacijami. V rednih mesečnih poročilih Bruselj opaža le zmeren napredek pri izpolnjevanju zavez.
Med drugim ugotavljajo ukrepanje proti milijonom lažnih računov in »trolov«, ki bi delovali po nalogih tujih akterjev. Platforme v odzivanju uporabljajo tako umetno inteligenco kot ekipe preiskovalcev. Facebook je pred volitvami v Dublinu oblikoval poseben 40-članski operativni center, ki bi preprečeval poskuse ogrožanja volilnega procesa v EU.
»Prostor postaja čistejši,« so poudarili v Bruslju. Kljub temu so v evropski komisiji opozorili, da niso dobili dovolj podatkov za »neodvisno in natančno oceno, kako so politike platform pripomogle k zmanjšanju širjenja dezinformacij v EU«.
V EU je bil sprejet nov sistem pravil sankcij proti odgovornim za kibernetične napade. Tako kot pri drugih sankcijah odgovornim grozita zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v Unijo.
Eden od znanih primerov iz zadnjega obdobja je kibernetični napad na Organizacijo za prepoved kemičnega orožja v Haagu, ki je preiskovala napad na nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala v Salisburyju.
Redne tedenske analize posebne enote za strateško komuniciranje, ki deluje pri zunanji službi EU, ugotavljajo neprekinjeno in intenzivno širjenje dezinformacij po družbenih omrežjih in kanalih, kot je ruski Sputnik v več jezikih.
Primer so bile, denimo, teorije zarote po požaru v katedrali Notre-Dame v Parizu, po katerih naj bi bile vpletene tajne službe ali islamistični teroristi. Glavne teme sporočil so oporekanje demokratični legitimnosti EU, enačenje članstva z izgubo suverenosti, propadanje dekadentnega Zahoda … Pod črto: v posebni enoti vidijo cilj Kremlja v oslabitvi Evrope.
Ali se v sklepni fazi lahko zgodi napad z dezinformacijami, ni mogoče napovedati ali predvideti. Analitiki iz bruseljskih služb v zadnjih mesecih niso zasledili operacij le iz Rusije, temveč tudi iz drugih držav, denimo iz Irana. Najpogostejši cilji so baltske države, Italija, Nemčija, Romunija, Združeno kraljestvo.
»Prokremeljski akterji«
Ko analizirajo napade z dezinformacijami, govorijo o »orkestriranem manipulativnem delovanju«, denimo na facebooku. Delovanje iz Rusije, ki ga pripisujejo »prokremeljskim akterjem«, imajo posebno dobro dokumentirano.
Analitiki neposrednega velikega tujega vpletanja v volilni proces niso zaznali, a so opozorili, da se »dogaja veliko«. Države članice so pred volitvami vzpostavile še sistem hitrega opozarjanja, s katerim bi se v primeru napada z dezinformacijami medsebojno obveščale in odzivale.
Unija se je veliko ukvarjala s spletnimi orjaki, zlasti s Facebookom, Googlom in Twitterjem. Vsi trije so se podpisali pod kodeks ravnanja z dezinformacijami. V rednih mesečnih poročilih Bruselj opaža le zmeren napredek pri izpolnjevanju zavez.
»Prostor postaja čistejši«
Med drugim ugotavljajo ukrepanje proti milijonom lažnih računov in »trolov«, ki bi delovali po nalogih tujih akterjev. Platforme v odzivanju uporabljajo tako umetno inteligenco kot ekipe preiskovalcev. Facebook je pred volitvami v Dublinu oblikoval poseben 40-članski operativni center, ki bi preprečeval poskuse ogrožanja volilnega procesa v EU.
»Prostor postaja čistejši,« so poudarili v Bruslju. Kljub temu so v evropski komisiji opozorili, da niso dobili dovolj podatkov za »neodvisno in natančno oceno, kako so politike platform pripomogle k zmanjšanju širjenja dezinformacij v EU«.
Sankcije za kibernetične napade
V EU je bil sprejet nov sistem pravil sankcij proti odgovornim za kibernetične napade. Tako kot pri drugih sankcijah odgovornim grozita zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v Unijo.
Eden od znanih primerov iz zadnjega obdobja je kibernetični napad na Organizacijo za prepoved kemičnega orožja v Haagu, ki je preiskovala napad na nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala v Salisburyju.
